Ponudba se bo nanašala na najmanj 50 odstotkov NLB-ja, končana pa naj bi bila do sredine junija. To je razvidno iz namere za prvo javno ponudbo delnic (IPO), ki jo je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila Nova Ljubljanska banka. Gre za prvi del prodaje, Evropska komisija je namreč dala soglasje, da se ta izvede v dveh korakih.

Na začetku bodo malim vlagateljem v Sloveniji v nakup ponudili 10 odstotkov delnic iz prve ponudbe, nato 90 odstotkov institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz institucionalne tranše v tranšo za male vlagatelje ali nasprotno, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši.
Prodajo 75 odstotkov minus ene delnice banke, h kateri se je država zavezala leta 2013 v zameno za soglasje Evropske komisije k sanaciji banke z državno pomočjo, vodi Slovenski državni holding (SDH). Zdaj so zeleno luč za to prižgali nadzorniki holdinga.

"Ponosni smo, da smo prišli do te točke v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Nova Ljubljanska banka je dosegla velik napredek pri svoji poslovni uspešnosti s ponovno vzdržno dobičkonosnostjo ter izboljšano kakovostjo sredstev, zato menimo, da je pripravljena na novo obdobje delovanja v zasebni lasti," je ob tem dejala predsednica uprave SDH-ja Lidia Glavina.

Brodnjak: Veselimo se obdobja po privatizaciji
Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak pa je izrazil zadovoljstvo nad ponujeno priložnostjo, da uprava banke lahko popelje NLB v naslednjo fazo razvoja kot družbo v mednarodni lasti. "V zadnjih nekaj letih nam je uspelo doseči dobre rezultate in veselimo se novega obdobja po končani privatizaciji, ko bomo lahko še naprej prispevali k večji vrednosti za vse svoje deležnike," je izjavil po objavi namere.

Kaj točno so ponudili
Kot je danes pojasnil prvi nadzornik SDH-ja Damijan Belič, se namera nanaša na najmanj 50 odstotkov banke in največ 75 odstotkov minus ena delnica. Če bo interes vlagateljev dovolj velik in za ustrezno ceno, bi lahko že v tokratnih postopkih prodali med 50 in 75 odstotki (minus ena delnica) banke. Sicer pa ima država soglasje komisije, da najmanj polovico banke proda do konca tega leta, preostalo do konca prihodnjega.

Svetovalec SDH-ja pri prodaji je Deutsche Bank, podružnica London, ki deluje kot edini svetovni koordinator in skupaj z banko J. P. Morgan in UBS-jem kot skupni vodilni organizator. Wood & Company Financial Services deluje kot sovodilni organizator in NLB kot domači sovodilni organizator. Objavi namere za IPO navadno v približno dveh tednih sledi objava prospekta za IPO z razponom cene za delnico banke.

Poslovni izidi
NLB je prejšnji petek objavila četrtletne rezultate. Skupina je v prvih treh mesecih leta ustvarila 81,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 56 odstotkov več kot v istem obdobju lani in več kot dve tretjini lanskega skupnega rezultata. Matična banka pa je v tem obdobju ustvarila 58,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 39 odstotkov več kot v istem obdobju lani in praktično toliko, kot je znašal lanski dobiček.

Skupina deluje v Sloveniji in na trgih Bosne in Hercegovine, Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije. NLB, katere bilančna vsota predstavlja 67 odstotkov bilančne vsote skupine, ima v Sloveniji 23,7-odstotni tržni delež in bazo komitentov, ki je konec marca zajemala več kot 47.000 pravnih oseb in več kot 751.000 fizičnih oseb. Ima 2873 zaposlenih. Skupina ima 356 poslovalnic, od tega 113 po Sloveniji.

Kolikšno bo zanimanje
Odprto vprašanje ostaja, kolikšno bo zanimanja za NLB, je v prispevku za Radio Slovenija poročala novinarka Urška Jereb Brankovič. "Apetit za kupovanje bančnih delnic v Evropi ni ravno velik," ugotavlja ekonomist Mojmir Mrak, a dodaja, da vseeno "NLB potrebuje nekega resnega lastnika, bomo pa šele videli, ali je ta IPO prava pot."

Mrak pričakuje, da bodo med kupci poleg EBRD-ja IFC-ja tudi nekateri domači institucionalni vlagatelji: "Čeprav izkušnja, ki smo jo imeli z NKBM-jem, četudi je šlo za malo drugačno situacijo, je povzročila neko nezaupanje v slovenski pravni sistem."

Bo kupnina dosegla dokapitalizacijo?
Vlada si za 75-odstotni delež NLB-ja obeta za približno milijardo evrov kupnine, samo v zadnji sanaciji pa smo jo davkoplačevalci dokapitalizirali s poldrugo milijardo. So torej pričakovanja države prenizka, nezadostna? "Sam ne vem, kaj bi bila nezadostna cena, ampak na podlagi cene, po kateri smo prodajali NKBM, vidimo, da nezadostne cene praktično ni," še dodaja Mrak.