Vseeno je, ali govorimo o javni prodaji ali o prodaji tujemu podjetju, še sporočajo iz SLS-a, ker trenutno niso ustvarjeni pogoji za prodajo podjetja, ki ima monopolni položaj na toliko področjih, poleg tega pa to tudi ni v skladu s koalicijsko pogodbo.

DeSUS: Javna prodaja bi povečala razlike
Tudi pri DeSUS-u menijo, da prodaja z javno ponudbo ni najboljša možnost, poleg tega pa imamo z javnimi prodajami tudi že slabe izkušnje. Če bi deleže pokupile fizične osebe, večina državljanov za nakup tako ali tako ne bi imela sredstev, tisti pa, ki bi jih kupili, bi to storili z namenom preprodaje, kar bi še povečalo premoženjske in socialne razlike pri nas, dodajajo v stranki.

Dremelj: Javna ponudba zanimiva, a terja priprave
Prvi človek Telekoma Bojan Dremelj je v zvezi s tem sicer dejal, da sta javna ponudba in razpršeno lastništvo lahko zanimiva, treba pa ju je temeljito pripraviti in analizirati. Na to pa po besedah Dremlja danes nihče ni pripravljen.

Kot je znano, je možnost javne prodaje 49,13-odstotnega državnega deleža Telekoma pred kratkim omenil predsednik vlade Janez Janša.

Mitja Gaspari: Način prodaje naj se ne spreminja čez noč
Kot je za MMC dejal Mitja Gaspari z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, način prodaje ni nekaj, kar naj bi se spreminjalo čez noč. Če naj se državni delež proda strateškemu partnerju, potem naj ga iščejo še dalje, ne pa, da se ga nenadoma ponuja javnosti. Nekaj mesecev pred volitvami to ni higiensko, je še dejal. Poleg tega so kot motiv pri prodaji navedli čim večji iztržek; o javni prodaji pa lahko rečemo, da gre za "diskontno prodajo", meni Gaspari.

Poleg tega bi bilo primerno s prodajo počakati toliko, da se v Telekomu najprej uredi upravljanje, tako da bo primerljivo z drugimi koncerni te vrste, je še poudaril Gaspari. To, kar pa je bilo doslej povedanega v zvezi z nadaljnjim postopkom prodaje, po njegovih besedah kaže na neresnost.

Andraž Vrh: V primeru javne prodaje bo problem cena
Andraž Vrh iz borzno-posredniške hiše Ilirika je za MMC sporočil, da je smiselnost prodaje Telekoma odvisna od cene, po kateri bi bil ta prodan, in od načina prodaje. Po njegovem mnenju bi bil najsprejemljivejši način nakup državnega deleža, ki naj bi ga izvedel strateški partner, ki bi v nadaljevanju podal prevzemno ponudbo.

Če bo prišlo do javne prodaje Telekoma, katerega delnice že kotirajo na borzi, se ponovno postavlja vprašanje cene, po kateri naj država delež proda. Če bo ta nižja od trenutne tržne, bodo spet očitki o prenizki ceni glede na ponujeno ceno pri nedavno propadli prodaji obema tujima ponudnikoma, če pa bo cena previsoka, se vlagatelji za nakup ne bodo odločali, je še pojasnil Vrh.

E. S.