Znano je, da sta zavezujoči ponudbi oddala dva kupca - madžarska banka OTP in ameriški sklad zasebnega kapitala Apollo, za katerim naj bi stal Leon Black, s petimi milijardami dolarjev vrednim premoženjem eden najbogatejših Američanov.

Čeprav sta zavezujoči ponudbi za nakup NKBM-ja oddali dve družbi, pa se kot resen kupec omenja le Apollo. Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), kjer usklajujejo še zadnje podrobnosti prodaje, pogajanj in vsega okoli njih ne komentirajo, saj da bi kakršna koli podrobnost v javnosti lahko vplivala na ceno in pogoje prodaje.

Neuradno naj bi sklad Apollo ponudil za banko nekaj več kot 200 milijonov evrov, kar se zdi precej malo, glede na to, da smo v NKBM davkoplačevalci v zadnjih treh letih vložili več kot milijardo evrov.

"To pomeni, da lahko kupec iz te banke danes vzame ne samo sredstva celotne kupnine, ki je ponujena, pač pa tudi vse obveznice Republike Slovenije, vse terjatve, prenesene na DUTB, in navsezadnje sama banka z nepremičninami," je opomnil Kristjan Verbič iz Vseslovenskega združenja mladih delničarjev.

Ni še dokončno
Eno ključnih odprtih vprašanj pri prodaji naj bi bilo povezano z lastniki podrejenih obveznic. Ustavno sodišče bo odločilo, ali je bil njihov izbris konec leta 2013 protiustaven. Kdo bi v primeru za lastnike obveznic pozitivnega izhoda odgovarjal za odškodnino 60 milijonov evrov?

"Kakršna koli ta odločitev že bo, bi po zakonodaji, ki je bila v takratnem času sprejeta, morala to škodo nositi država oz. centralna banka, ne pa novi lastnik," je prepričan Matej Šimnic iz Alte.

Kupo-prodajni dogovor sicer še ne pomeni končne prodaje. Tej bodo morali zeleno luč prižgati še uprava in nadzorniki SDH-ja, dokončna odločitev pa bo glede na politično razsežnost prodaje najverjetneje v rokah slovenske vlade. NKBM bi moral biti po zavezah, ki jih je država dala Bruslju, prodan letos, še en prekinjen postopek pa bi ceno, tako kot smo to videli pri dolgotrajni prodaji Mercatorja, zagotovo le še dodatno zbil.