V Revozu sicer ob nedeljah ne delajo, bi pa v petek in včeraj izdelali več kot 400 vozil. Škoda zaradi hekerskega izsiljevalskega napada bo sicer znana v prihodnjih dneh.
V Sloveniji je bilo poleg Revoza še sedem prijavljenih napadov, ni pa, vsaj kolikor je znano do zdaj, napadalcem uspelo vdreti v informacijske sisteme slovenskih uradnih ustanov. Zadeve spremljata tudi policija ter vladni urad za varovanje tajnih podatkov. Urad je bil sicer ustanovljen šele aprila, ni še niti zakonske podlage za njegovo delovanje in lahko zadeve le spremlja, ne more pa ukrepati, je poročala novinarka TV Slovenija Tadeja Anžlovar.
.
Budno oko slovenskih varnostnih organov
Posledice petkovega kibernetskega napada na številna podjetja in ustanove po vsem svetu, tudi v Sloveniji, še vedno odpravljajo. Razmere pozorno spremljata tudi slovenska policija, ki je v nenehnem stiku z Europolom, ter vladni urad za varovanje tajnih podatkov.
Napad je najbolj prizadel Rusijo, Indijo, Ukrajino in Tajsko, v EU-ju pa Veliko Britanijo in Španijo. V Sloveniji je bilo prijavljenih osem primerov napada. Vršilec dolžnosti direktorja Urada za varovanje tajnih podatkov Dobran Božič je pojasnil, da je glede na naravo napada število uporabnikov, ki jih je napad prizadel in ki imajo zato zaklenjene računalnike, veliko višje od prvih ocen.
Avtomatizirani napadi od 'vsepovsod'
Napadi so prihajali iz avtomatiziranih omrežnih sistemov od tako rekoč vsepovsod po svetu, je pojasnil Božič in dodal, da so napadalci za zdaj uspešno skriti, saj so zlonamerno programsko opremo WannaCryptor v obtok spustili iz prikritih omrežij.
Žrtve so bile naključne
Glede na naravo delovanja takšne zlonamerne programske opreme Božič verjame, da so bile žrtve tega napada naključne in da ni šlo za usmerjen napad na konkretno izbrane cilje. Ob tem je opozoril, da bi bil lahko položaj ob usmerjenem napadu na Slovenijo kritičen.
Po doslej znanih podatkih napadalci niso vdrli v informacijske sisteme katere od slovenskih uradnih institucij ali organizacij.
Nadzorni organ kibernetske varnosti
Ob tem napadu se je izkazalo, da tudi Slovenija potrebuje nadzorni organ na področju kibernetske varnosti, ki bo predpisal in pomagal zagotavljati minimalne standarde na področju informacijske varnosti, je opozoril Božič. To bi lahko postal prav Urad za varovanje tajnih podatkov, ki pa ga je vlada ustanovila šele v začetku aprila in zato še ne deluje v vsej celovitosti.
Urad je enotna kontaktna točka za kibernetsko varnost. Božič računa na nov zakon o kibernetski varnosti, s katerim bi urad dobil vlogo organa, ki se aktivno ukvarja s tovrstnimi vprašanji. Ob tem je Božič kot eno od prednostnih nalog izpostavil zaščito kritične infrastrukture.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje