"Dejstvo je, da je v Sloveniji, na Gorenjskem in tudi v Tržiču kopica podjetij v težavah. Peko je v tem trenutku najbolj izpostavljen, a je le vrh ledene gore," je povedal tržiški župan Borut Sajovic, ki je prepričan, da je to posledica tega, da gospodarsko okolje v Sloveniji ni spodbudno. Težava je tudi nedelujoč bančni sistem, ki ne omogoča reševanja podjetij, je dejal Sajovic, ki meni, da so pogoji za gospodarjenje v tujini boljši kot pri nas.

Tržič je bil pred leti uspešno industrijsko središče, ogromne proizvodne površine nekdanjih velikih tovarn pa zdaj bolj ali manj samevajo. Leta 2004 se je po prevzemu Svilanita iz Tržiča preselila Bombažna predilnica in tkalnica Tržič. Tržič pa je izgubil 130 delovnih mest in dobil 40.000 kvadratnih metrov praznih tovarniških hal.

Zaradi stalnega krčenja proizvodnje v Peku je praznih tudi za najmanj 13.000 kvadratnih metrov njegove proizvodne in poslovne stavbe. Peko je na svojem vrhuncu zaposloval 5.000 ljudi, danes pa je v Tržiču še okrog 300 zaposlenih, 100 delavcev ima zaposlenih v trgovski mreži in 400 v hčerinskih podjetjih v tujini.

"Prostori so pripravljeni za gospodarsko dejavnost, a žal nimamo podjetnih ljudi z minimalnim kapitalom. To je glavna težava nekdanjih delovno intenzivnih, industrijskih območij," je še razložil Sajovic.

V novo poslovno cono v Žirovnici se je lani preselilo podjetje nemškega lastnika Saxonia-Franke s skoraj 60 zaposlenimi. V Tržiču ima tudi še vedno sedež in upravljanje skupina Cablex, ki se je razvila v multinacionalko z več kot 1.100 zaposlenimi in sedmimi proizvodnimi enotami v Evropi in na Kitajskem.

Propad Peka bi sprožil socialno bombo
Propad Peka bi zamajal tudi podobo Tržiča kot kraja z bogato čevljarsko tradicijo, ki vsako leto gosti Šuštarsko nedeljo. Tradicijo bi lahko še vzdrževali manjši podjetniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, prodajo in distribucijo obutve ter večinoma izhajajo prav iz Peka. Med njimi je tudi uspešno družinsko podjetje Migi, ki proizvaja tudi ortopedsko obutev, lani pa je zaposlilo pet novih sodelavcev, tako da je bilo konec leta v podjetju 13 zaposlenih.

Ta podjetja pa bi lahko ponudila zaposlitev za katerega izmed presežnih delavcev Peka, če se ta znajde v stečaju ali prestrukturiranju.

Propad Peka, ki je trenutno največje tržiško podjetje, bi sicer pomenil pravo socialno bombo. Delavci Peka, katerih povprečna starost je okrog 50 let, so le težko zaposljivi. Kar tretjina delavcev je tudi povsem brez izobrazbe oziroma imajo končano le osnovno šolo.

Delo v svoji panogi bi le težko našli, saj med večjimi obutvenimi podjetji v regiji deluje le še Alpina. Že leta 2004 je namreč propadel še en velikan gorenjske čevljarske industrije, kranjska Planika, kjer je delo izgubilo okrog 700 ljudi, pozneje pa se je iz stečajnega postopka izvilo Planikino zdravo jedro v Turnišču. Tamkajšnji proizvodni obrat je kupilo nemško podjetje Meindl in obdržalo 250 zaposlenih.

Edino večjo naložbo v zadnjem času je Peko izvedel lansko jesen, ko je pol milijona evrov vložil v nov stroj za hčerinsko podjetje PGP, ki se ukvarja z izdelavo podplatov in je pri poslovanju uspešno. Omenjena družba z okrog 80 zaposlenimi bi se tako morda lahko ohranila kot zdravo jedro Peka.

Edina rešitev dokapitalizacija?
Za Peko je pripravljen tudi načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga je vodstvo pripravilo pred dvema letoma, na njegovi podlagi pa je država podjetje že dokapitalizirala.

Ena izmed možnosti tokratnega reševanja Peka je ponovna dokapitalizacija, pri čemer pa mora biti država pazljiva, da ne bi kršila evropske zakonodaje. Že pri prejšnji dokapitalizaciji, ki je bila konec leta 2011, bi potrebovali strateškega partnerja, da ne bi veljala za nedovoljeno državno pomoč.

Druga možnost pa se kaže tudi konverzija bančnih terjatev v lastniške deleže, kar je prejšnji teden izpostavil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik.