Državni proračun je v petih mesecih izkazal 147,5 milijona evrov presežka, medtem ko je lani v tem času ta dosegel 67 milijonov evrov, so sporočili z ministrstva za finance. Ob nadaljnji rasti davčnih prihodkov so proračunski prihodki medletno narasli za osem odstotkov, odhodki pa so se povečali za šest odstotkov.

Za več kot 7 odstotkov višji davčni prihodki

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so se v petih mesecih leta glede na enako obdobje lani zvišali za 7,7 odstotka na nekaj manj kot 3,62 milijarde evrov. K temu je po pojasnilih finančnega ministrstva prispevalo nadaljevanje ugodnih trendov v gospodarstvu, na trgu dela in pri zasebni potrošnji.

Prihodki iz dohodnine so se zvišali za 9,8 odstotka na nekaj nad 589 milijonov evrov, kar na ministrstvu pripisujejo ugodnim razmeram na trgu dela. Prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb so narasli za 23,2 odstotka na malenkost več kot 480 milijonov evrov, kar je po pojasnilih ministrstva posledica višje obračunanih akontacij ter višjega aprilskega poračuna v luči boljšega lanskega poslovanja podjetij in odmerjene akontacije tega davka za 2018.

Prihodki od DDV kot strukturno najpomembnejši so šli navzgor za 6,7 odstotka na nekaj več kot 1,55 milijarde evrov, kar odraža rast zasebne in državne potrošnje. Prihodki iz trošarin so se po drugi strani znižali za 0,9 odstotka na nekaj več kot 608 milijonov evrov. Na ministrstvu izpostavljajo, da je padec posledica 2,2-odstotnega znižanja prihodkov od trošarin od energentov glede na znižanje višine trošarin maja lani pred volitvami. Izpad državna blagajna delno pokrije z rastjo prodanih količin energentov.

Prejeta sredstva iz evropskega proračuna so narasla za 22 odstotkov na 350,9 milijona evrov.

Odhodki: obresti posojil, socialni transferji, investicije

Na odhodkovni strani so na ministrstvu izpostavili, da je država za plačila domačih in tujih obresti v petih mesecih odštela nekaj več kot 520 milijonov evrov, kar je 13,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. To so na ministrstvu pripisali aktivnemu upravljanju dolga oz. ukrepom za zmanjšanje bremena obresti v zadnjih letih z zamenjavami dolarskih v evrske obveznice.

V okviru tekočih transferjev je bilo za socialne transferje posameznikom in gospodinjstvom v petih mesecih namenjenih 619,3 milijona evrov oz. 11,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Drugi tekoči domači transferji so bili glede na enako obdobje lani višji za 3,5 odstotka in so dosegli 1,3 milijarde evrov.

Znotraj zadnjih so se sredstva za plače in prispevke delodajalcev za socialno varnost zaposlenih v ožji državni upravi zvišala za 9,4 odstotka na nekaj nad 536 milijonov evrov, sredstva za plače in prispevke zaposlenih v širši javni upravi v okviru tekočih transferjev v javne zavode pa so narasla za 6,4 odstotka na 676 milijonov evrov. Zvišanje teh stroškov je predvsem posledica rednega napredovanja javnih uslužbencev in ukrepov v okviru dogovora s sindikati javnega sektorja, so pojasnili na ministrstvu.

V sklade socialne varnosti je proračun prispeval 442,6 milijona evrov, od tega največ v pokojninsko blagajno, in sicer 381,8 milijona evrov, kar pa je za 10 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju.
Investicijski odhodki oz. transferji so narasli za 39,1 odstotka na 217,2 milijona evrov.

SURS: V prvem četrtletju minimalni presežek

Država je tudi v prvem četrtletju 2019, tako kot v zadnjih sedmih četrtletjih pred tem, ustvarila presežek, le da je bil ta v zadnjem četrtletju minimalen pa so sporočili s statističnega urada."Stanje v javnih financah se je tako v primerjavi z istim četrtletjem 2018 nekoliko poslabšalo, saj se je presežek države znižal za 35 milijonov evrov oz. za 0,3 odstotne točke. Na preobrat je vplivala predvsem visoka rast izdatkov, ki je bila prvič po letu 2016 višja od rasti prihodkov,"

Prihodki so skupaj znašali 4,892 milijarde evrov, potem ko so bili v enakem obdobju lani pri 4,570 milijarde evrov. "Skupni prihodki države so bili visoki že nekaj četrtletij in tudi v prvem četrtletju 2019," so navedli na uradu. Razlika glede na lansko obdobje je posledica predvsem višjih prihodkov od davkov in socialnih prispevkov.

Prihodki od dejanskih socialnih prispevkov so bili višji za 10 odstotkov. Rast skupnih davčnih prihodkov se je nekoliko umirila, bila je petodstotna. V okviru teh so se najbolj povečali prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje, za 10,2 odstotka, rast prihodkov od davkov na proizvodnjo in uvoz pa je bila dvoodstotna.

Izdatki naraščajo od 2017

Izdatki so znašali skupaj 4,888 milijarde evrov, potem ko so v enakem obdobju lani 4,532 milijarde evrov. "Skupni izdatki države naraščajo že od prvega četrtletja 2017. V prvem četrtletju 2019 je bila njihova rast 7,9-odstotna in prvič po četrtem četrtletju 2016 višja od rasti prihodkov," so zapisali pri statističnem uradu.

Njihova rast je bila posledica rasti vseh pomembnejših kategorij izdatkov, razen obresti. Najbolj so se zvišali izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva (za 36,2 odstotka), sledili so izdatki za sredstva za zaposlene (za 7,7 odstotka), izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi (za 6,4 odstotka), izdatki za vmesno potrošnjo (za 5,3 odstotka) in izdatki za subvencije (za 3,8 odstotka).

Nižji pa so bili odhodki za obresti, ki so znašali 189 milijonov evrov, potem ko so bili v lanskem obdobju pri 225 milijonov evrov. V celotnem letu 2019 je glede na proračunske dokumente napovedan javnofinančni presežek v višini 0,8 odstotka BDP.

Javni dolg znašal 67,9 odstotka BDP-ja

Javni dolg je konec prvega četrtletja znašal 31,584 milijarde evrov ali 67,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in se je od konca leta 2018 zmanjšal za 647 milijonov evrov. Zmanjšal se je predvsem dolg iz dolgoročnih vrednostnih papirjev. Dolg države na centralni ravni je konec četrtletja znašal 31 milijard evrov (66,6 odstotka BDP), na lokalni ravni pa 803 milijone evrov (1,7 odstotka BDP). Dolg skladov socialne varnosti je še naprej zelo nizek, znašal je pol milijona evrov.

Javni dolg je v lanskem prvem četrtletju znašal 75,5 odstotka, v drugem četrtletju 72,6 odstotka, v tretjem četrtletju 71,1 odstotka in v zadnjem četrtletju 70,1 odstotka BDP. Konec leta 2019 naj bi po pričakovanjih vlade dolg znašal 65,4 odstotka BDP.