Wolfgang Schäuble je posvaril, da od vrha Evropske unije in območja evra, ki bo v nedeljo v Bruslju, ne gre pričakovati preveč, nemška kanclerka Angela Merkel pa je dodala, da se sanje, da bo sveženj ukrepov rešil vse težave in da bo dolžniške krize konec naslednji ponedeljek, ne bodo izpolnile. Vlagatelji so bili zadnje dni optimistični, da so voditelji že našli čarobno palico, opozorila Schäubla in Merklove pa so delovala kot hladen tuš in delniški indeksi, ki so še včeraj dopoldne dosegali najvišjo raven v zadnjih dveh mesecih, so se obrnili navzdol, prav tako evro, potem ko je presegel vrednost 1,39 dolarja.

Kitajska z 9,1-odstotno rastjo BDP-ja
Newyorški Dow Jones (11.397 točk) je padel za 2,12 odstotka, spet pa so bile zelo opazne izgube bančnih delnic. Pri banki Wells Fargo so s poslovnimi rezultati razočarali analitike, zato so delnice padle za več kot osem odstotkov. Po trgovanju je sveže rezultate objavil IBM in s prihodki tretjega četrtletja dosegel pričakovanja. Vseeno so delnice v zunajborznem trgovanju izgubile skoraj štiri odstotke. Val pesimizma se je danes razširil v Azijo, kjer so se malce ustrašili tudi podatka o 9,1-odstotni rasti kitajskega gospodarstva v tretjem četrtletju, kar je najmanj v zadnjih dveh letih. Delnice v Hongkongu so v povprečju izgubile več kot štiri odstotke.

Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze

Mercatorjeve delnice strmo navzdol
Frankfurtski DAX30 se je v torek dopoldne znižal za skoraj dva odstotka in zdrsnil precej pod 5.800 točk. Največ so izgubile delnice avtomobilskih proizvajalcev. V zahodni Evropi je bilo število novoregistriranih vozil v prvih devetih mesecih za 9,9 milijona manjše kot v istem obdobju lani. Pri banki JP Morgan so medtem znižali ciljno vrednost Volkswagnovih in BMW-jevih delnic. Tudi na Ljubljanski borzi so se tečaji večinoma znižali. Indeks SBI TOP (634 točk), ki je v ponedeljek dosegel najvišjo vrednost v zadnjem mesecu, je izgubil 1,1 odstotka. Najbolj so se pocenile Mercatorjeve delnice, ki so zaradi ugibanj, kdo bo kupil večinski delež, zadnje čase precej špekulativne. Ob le 16 sklenjenih poslih so se najnižji sklepali pri 163,30 evra. Krka je ob 462 tisoč evrih prometa padla do 53,03 evra.

Le kaj so hudega storili uslužbenci borze?
O protestih, ki še vedno potekajo pred poslopjem Ljubljanske borze, je upravljalec skladov pri Alta skladih Peter Jenčič povedal: "Težko bi izbrali bolj neustrezen simbol bogatenja in pohlepa, kot je sedež Ljubljanske borze. Morda je izbor posledica hollywoodskega prikazovanja dinamičnega in adrenalinskega trgovanja v ZDA. Na Ljubljanski borzi se je na parketu zadnjič trgovalo leta 1995, tako da je izjava aktivista in predavatelja s FDV-ja, da bodo borznike pričakali na nož, šegava. K celotni grotesknosti situacije pripomore tudi izogibanje nič krivih zaposlenih na borzi, ki skrbijo, da mizeren elektronski promet na borzi poteka brez motenj. Razumljivi so protesti na Wall Streetu, kjer je sedež pomembnih finančnih institucij, protesti pred našo borzo, kjer je zaposlenih 16 uslužbencev, pa je banalen."