V postopku o poslovanju Teša v primeru projekta gradnje šestega bloka elektrarne, ki se je začel že decembra 2009, je komisija odkrila več sumov kaznivih dejanj, med katerimi je tudi izdaja in neupravičena pridobitev poslovne tajnosti (Alstomu, ki je postal izbrani ponudnik, so omogočili seznanitev s poslovnimi skrivnostmi ponudnika konzorcija Siemens AG).

Skrivali informacije pred nadzorniki, ki tudi niso opravili svojega dela
Polega tega komisija sumi, da je poslovodstvo Teša 6, da bi se izognilo pridobivanju soglasij nadzornega sveta termoelektrarne, v primeru 10 pogodb, vrednih 2,8 milijona evrov, sklenjenih s tremi ponudniki, prikazalo nižjo vrednost teh, nadzornikom pa tudi niso posredovali vseh informacij, ki bi jih ti potrebovali za sprejemanje odločitev.

Komisija ni zadovoljna niti z delom nadzornikov, saj jih sumi opustitve dolžne skrbnosti pri nadzorovanju in poslovanju Teša 6 in izdaji garancij. Dokumentacija, ki se nanaša na opisana kazniva dejanja, je že v rokah NPU-ja in celjskih kriminalistov, potekajo pa že tudi predkazenski postopki.

Alstom v prednosti še pred izbiro ponudnika?
Komisija je ugotovila tudi "izkazano nasprotje interesov in obstoj korupcijskih tveganj" v zvezi z izvedbo naročil v okviru projekta Teš 6, saj so v komisiji in pogajalski skupini "sedele" osebe, zaposlene v družbi, ki je poslovno povezana s ponudnikom, kar je med drugim, tako piše komisija, izbranega ponudnika postavilo v privilegiran položaj.

Kdo je pisal zakon o poroštvu Tešu?
Vmesne ugotovitve komisije tudi navajajo kršitve predpisov s področja lobiranja in sume vplivov na zakonodajne postopke v povezavi s Tešem 6. Komisija je med drugim ugotovila, da so bili avtorji zakona o poroštvu "dejansko v gospodarski družbi HSE", komu v državnem zboru pa je bil osnutek zakona vročen, pa uradno ni mogla ugotoviti, saj poslanci, s katerimi so se v komisiji pogovarjali, "tega vsaj uradno niso vedeli povedati."

V komisiji opozarjajo, da ne "polemizirajo" o vsebini zakona, ampak le opozarjajo, da je bil postopek njegovega nastajanja in "prihoda" v državni zbor in zakonodajni postopek netransparenten.

Po reviziji brez reakcije
Med nepravilnostmi, ki jih komisija za preprečevanje korupcije še navaja v zvezi z nepravilnostmi v Tešu, so tudi neodzivnost določenih državnih organov pri izvajanju njihovih pristojnosti in neprimeren odziv na ugotovitve revizij, saj ugotovljenim nepravilnostim niso sledili ustrezni ukrepi.

Komisija ni ugotovila kršitev v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi, povezanimi s pridobivanjem gradbenih in okoljevarstvenih dovoljenj za gradnjo Teša 6.

Poleg komisije in kriminalistov na delu tudi davčni inšpektorji
Domnevno "sumljive posle" vodilnih v Tešu so tako pod drobnogled že vzeli tudi kriminalisti, zdaj pa naj bi to storili tudi na Dursu, piše časnik Dnevnik. Posebni davčni urad naj bi namreč pri pregledu poslov med letoma 2006 in 2010 (takrat je Teš vodil Uroš Rotnik) med drugim ugotovil tudi več nepravilnosti pri nakupu računalniške opreme, saj so jo kupovali prek posrednikov, pri čemer se je njena cena v najmanj dveh primerih podvojila.

Preiskava naj bi tudi pokazala, da so imeli nekateri posredniki vlogo t. i. missing traderjev, kar pomeni, da so se pri izvedbi poslov izognili plačilu DDV-ja, še piše časnik, ki kot podjetje s ključno vlogo pri poslu navaja velenjsko podjetje Trendnet. "Blago" je na poti od HP-ja (ki jo je HP sam dobavil naročnikom) večkrat zamenjalo lastnika, ki ga je "naprej prodal" po višji ceni.

Trendnet naj bi opremo v treh delih "prodal" naprej za vsoto 1,1 milijona evrov, kar pomeni, da je pri poslu ustvaril 300 tisoč evrov dobička, kar je skoraj enako celotnemu dobičku družbe v letu 2007.

Velenjska družba je 350 tisoč evrov prejela neposredno od Teša, preostalih 750 tisoč pa od podjetij Art Invest Inženiring in Ami Projekt, ki sta "kupljeno" prodali podjetju Proteh (za 770 tisoč evrov), to je opremo znova prodalo družbi Kopa iz Slovenj Gradca (za 1,2 milijona evrov), ki jo je na koncu prodala Tešu za 1,6 milijona evrov, verigo razkriva Dnevnik.