Predsednik nadzornikov NLB-ja Sašo Cunder je v pogovoru za STA glede priprav na prenos slabih terjatev na državno družbo za upravljanje terjatev bank oz. t. i. slabo banko povedal, da ima NLB svojo interno slabo banko, na katero v okviru načrta prestrukturiranja že prenaša nestrateške naložbe. NLB pa je po njegovih besedah s tega vidika verjetno bolj pripravljen od drugih.

"Skupaj je banka za prenos predlagala 1,9 milijarde evrov bruto sredstev. Trenutno smo se pogovarjali samo o prvi tranši za prenos v bruto vrednosti okoli 1,3 milijarde evrov in neto vrednosti približno 700 milijonov evrov. To so terjatve, ki jih lahko najlaže prenesemo, so pa različnih tipov. Razlika med bruto in neto vrednostjo predstavljajo že oblikovane rezervacije. Po naši oceni smo rezervirali polno višino vrednosti zastavljenega premoženja," je povedal Cunder.

Kapitalski količnik pod pričakovanji EU-ja
Cunder je tudi pojasnil, da je dokapitalizacija potrebna zato, ker je trenutno kapitalski količnik, t. i. Core Tier 1, na ravni skupine pri okoli devetih odstotkih, kar je malo pod pričakovanji na ravni EU-ja.

Namestnik predsednika nadzornikov Stephan Wilcke je glede zagotovila, da bo letošnja dokapitalizacija NLB-ja res zadnja, razložil, da je to zelo verjetno. "V preteklosti je bil NLB zelo tesno povezan s politiko, tako kot to velja za nemške regionalne banke, ki so tesno povezane z oblastmi v zveznih deželah. Tudi večina teh regionalnih bank v skoraj vsaki recesiji potrebujejo državne injekcije. Za to obstaja razlog. Če so banke preveč tesno povezane z državnimi uradniki in politiki, to nikoli ne deluje. Politiki in uradniki namreč ne morejo biti dobri bankirji," je povedal Wilcke.

Glede prihodnosti NLB-ja pa je optimističen tudi zaradi strogega stališča Evropske komisije. "Pričakujem, da bo komisija vztrajala pri tem, da se NLB v naslednjih letih privatizira. Kombinacija zasebnega lastništva in strožje bančne zakonodaje naj bi močno zmanjšala verjetnost, da bi banka zabredla v velike težave in potrebovala državno pomoč," je dodal Wilcke.

NLB do dobička že prihodnje leto?
Cunder je izrazil upanje, da se bo banka s prenosom slabih terjatev, z izvedbo načrta prestrukturiranja in z drugimi ukrepi za racionalizacijo poslovanja morda že prihodnje leto vrnila k dobičku in nato uspela doseči primerno vrednost za davkoplačevalce, ko se bo država odločila banko prodati.

Wilcke pa je opozoril, da je privatizacija zelo odvisna od uspeha slabe banke. "Bistvo slabe banke je namreč, da pomaga vzpostaviti dobro banko. Če bo operacija s slabo banko tekla hitro, se bo lahko v primeru NLB-ja zelo hitro prišlo do precej dobre banke. Seveda je treba izvesti še modernizacijo in racionalizacijo, a za potencialnega vlagatelji bo lahko NLB zanimiv že prej." Po njegovih ocenah bi bil lahko NLB za privatizacijo pripravljen že prihodnje leto.

"Proces preobrazbe banke pa primerjam z olimpijskim ciklusom. Imejte v očeh poletne olimpijske igre v Riu de Janeiru 2016. Upravi smo povedali, da je preobrazba maraton, in ne sprint, mi pa smo neke vrste trenerji. S prihodnjim letom bi pričakoval postopno izboljševanje rezultatov, a vse je seveda odvisno gospodarskih razmer," je slikovito opisoval Wilcke.

Slabe poslovne odločitve še niso kaznivo dejanje
Banki je iz konca prejšnjega desetletja ostala dediščina številnih slabih posojil in napačnih odločitev. Svojo vlog pri tem so imeli nekdanji nadzorniki, ki očitno niso dobro opravili dela.

"Težko pa pavšalno ocenjujem, da ljudje v preteklosti niso delali dobro. Slovenija ni edina, ki si je v času debelih krav nakopala težave v bančništvu. Za primerjavo - NLB ima trenutno okoli 27 odstotkov slabih posojili, v islandskem bančnem sistemu jih je bilo ob izbruhu krize 60 odstotkov," je pojasnil prvi nadzornik NLB-ja.

Glede kazenske in odškodninske odgovornosti nekdanjih vodilnih pa meni, da imamo v Sloveniji pač pristojne organe, ki so poklicani, da se s tem ukvarjajo. "Če so seveda bila storjena kazniva dejanja. Vedeti morate, da ni vsaka slaba poslovna odločitev že kaznivo dejanje," je še opozoril Cunder.

Njegov namestnik Wilcke pa meni, da je treba razlikovati med kaznivimi dejanji in nečim, kar bi imenoval mešanica malomarnosti in neumnosti. Le-to ni kaznivo dejanje, a je po njegovem mnenju do tega v časih razcveta prihajalo po vsem svetu.

"Kariere bankirjev, ki so sprejemali malomarne in neumne odločitve, so v veliko primerih imele škodo ali so se končale, niso pa ti ljudje pristali v zaporu. Vedno pa obstajajo primeri, ko gre za veliko malomarnost in ko do teh napak pride zavestno ali celo namerno. V teh primerih bi lahko govorili o kaznivih dejanjih. Tretja kategorija pa je korupcija. Če bo na plan prišlo kaj takega, je to treba preganjati. O korupciji se sicer v Sloveniji veliko govori, a sam dokazov še nisem videl," je dodal Wilcke.

Dejanja v preteklosti po njegovi interpretaciji morda res niso bila pametna, vendar ima privilegij, da lahko gledamo za nazaj. Ob tem pa ne more pojasniti, ali je šlo le za malomarnost in neumnost ali kaj drugega. "Če ni šlo za kazniva dejanja, lahko te ljudi sankcioniramo tako, da jim ne damo več odgovornih nalog," je še menil drugi nadzornik NLB-ja.