Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki določa obvezno uporabo davčnih blagajn pri poslovanju z gotovino, je velja od avgusta, uporabljati pa se bo začel 2. januarja 2016. Da bi zavezancem omogočili lažji prehod na novi način izdajanja računov, pa je sistem poskusno stekel danes.

Sistem davčnih blagajn, od katerega si vlada obeta zajezitev sive ekonomije, je v Sloveniji zasnovan tako, da morajo biti blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave (Furs). Preden zavezanec račun izda kupcu, mora prek tega informacijskega sistema izvesti postopek potrjevanja računa. Ta postopek ne traja več kot dve sekundi, prvi dan pa niso zaznali nobenih težav, je povedal Stojan Glavač iz Fursa.

Tudi v frizerskem salonu Pri Minki iz Šmarja pri Jelšah, od koder je na Furs že pred 7. uro zjutraj prišel v potrditev prvi račun, nimajo z davčnimi blagajnami nobenih težav. "Traja sekundo dlje, račun pa je tri centimetre daljši," so povedali za Slovensko tiskovno agencijo.

Razlike
Davčno potrjeni računi se namreč od dozdajšnjih razlikujejo po t. i. kodi na dnu računa (QR, pdf ali veččrtne kode) in t. i. številki ZOI in EOR na dnu računa. Na Fursu pripravljajo tudi posebno aplikacijo, ki bo z odčitanjem QR-kode s pametnim telefonom potrošniku omogočala, da preveri, ali je bil račun res potrjen prek informacijskega sistema Fursa.

Za zdaj se je sicer za uporabo davčnih blagajn odločilo le kakšnih deset odstotkov zavezancev. Vsem preostalim Glavač svetuje, naj jih čim več začne uporabljati davčne blagajne že decembra, saj je obdobje testno, manjše napake so dovoljenje, pa tudi lažje je odpraviti morebitne težave.

Pričakovanih 70.000 uporabnikov
Ko bo sistem obvezen za vse, bo moralo davčne blagajne uporabljati približno 70.000 davčnih zavezancev. Za delovanje davčne blagajne potrebujejo ustrezno elektronsko napravo s prilagojeno programsko opremo za izdajo računov, tiskalnik za izpis računov in seveda dostop do spleta, da se lahko povežejo s Fursovim informacijskim sistemom.

Da davčna blagajna deluje, pa vsak zavezanec potrebuje tudi posebno namensko digitalno potrdilo. Gre za novo vrsto digitalnega potrdila, ki se bo uporabljalo samo za izmenjavo podatkov o računih in poslovnih prostorih zavezanca. Vsebuje davčno številko in ime zavezanca, namen uporabe ter zaporedno številko. Zavezanci ga prejmejo brezplačno, velja pa pet let.

Uporaba davčnih blagajn bo od 2. januarja obvezna za tiste zavezance, ki morajo izdati račun za dobavo blaga ali storitev in morajo voditi poslovne knjige in evidence, za dobavljeno blago ali storitev pa prejmejo plačilo v gotovini. Pri tem se za gotovino štejejo tudi plačilne ali kreditne kartice.

Ali bodo začeli davčne blagajne uporabljati že decembra ali pa bodo počakali na zakonsko obvezo, se lahko zavezanci odločijo sami. Če se bodo odločili za prehod na nov sistem že ta mesec, pa lahko to storijo kadar koli želijo, je še pojasnil Glavač.

Obvezno obveščanje potrošnikov
Do 2. januarja pa morajo ponudniki blaga in storitev, ki poslujejo z gotovino, poskrbeti tudi za obveščanje potrošnikov o njihovih dolžnostih. Ustrezna obvestila morajo objaviti na vsaki elektronski napravi za izdajo računov ali drugem kupcem vidnem mestu.

Na obvestilu zelene barve mora biti zapisano, da mora prodajalec izdati račun in ga izročiti kupcu, ta pa ga mora vzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Za nepremičen poslovni prostor je predpisana velikost obvestila najmanj v formatu A5 (148 x 210 mm), za premičen poslovni prostor pa najmanj v formatu A7 (74 x 105 mm).

Obvezno jemanje računa
Če potrošnik ne bo vzel računa, mu grozi denarna kazen, a na Fursu poudarjajo, da njihov namen ni kaznovanje. Namesto tega bodo večji poudarek dajali preventivnim dejavnostim, tako z obveščanjem javnosti v medijih kot tudi prek pooblaščenih oseb na terenu.

Inšpektorji Fursa bodo kupce opozarjali na obveznost prevzema računa tudi osebno, nadzor pa bodo izvajale tudi uradne osebe tržnega inšpektorata. Če bo v posamičnem primeru obstajal sum neizdaje računa, bo uradna oseba to lahko preverila tudi s pridobivanjem podatkov od kupca. Sicer pa bo imelo preverjanje kupcev bolj preventivni namen, obljubljajo na Fursu.