Kljub temu pa Aleš Hauc ni želel podati ocene, kdaj bi bil pravi trenutek za prodajo državnega lastniškega deleža banke, saj so po njegovem mnenju take ocene nehvaležne. V tem trenutku mora po njegovem mnenju banka uresničevati ukrepe za izboljšanje poslovanja ter potencialnim vlagateljem realno in prepričljivo prikazati stanje poslovanja.

Oba cilja v banki tudi uresničujejo, trdi Hauc in dodaja, da so od prihoda nove uprave v banki sprejeli več kot tisoč poslovnih odločitev, ki so izboljšale njeno poslovanje. Banka je zdaj solventna, likvidna, varna in posluje stabilno.

Sicer pa so mnenja glede privatizacije NKBM-ja različna. Mali delničarji ji sicer ne nasprotujejo, vendar opozarjajo, da zaradi nje ne gre spregledati njihovih interesov. Po neuradnih informacijah pa je precej pomislekov v SD-ju. Nekdanji finančni minister Franc Križanič je pred časom opozoril, da bi zaradi privatizacije v Mariboru nastala nova socialna bomba, saj bi ta s seboj verjetno prinesla tudi odpuščanja.

Tudi Hauc se strinja, da zasebno lastništvo samo po sebi ne določa kakovosti upravljanja, temveč so najbolj bistveni kompetentni ljudje na vodilnih položajih. "Pomembno je, da vodilni dobro pozna bančni sektor, da ne skrbi le za donos, temveč da bo z razumevanjem bančnega poslovanja, potreb komitentov in s primernim odnosom do zaposlenih prispeval k stabilnemu razvoju banke."

O višini napovedane junijske dokapitalizacije NKBM-ja Hauc ni želel govoriti, bo pa ta znana že jutri, ko bo objavljen sklic junijske skupščine.