Vlada nikakor ne nasprotuje varčevanju, sicer pa je po našem prepričanju treba gledati na obe strani, tako na stroške kot prihodke. Ni produktivno zgolj zniževati stroškov.
Nemogoče je govoriti o skupnosti držav, v kateri nekatere države, kot je Nemčija, dobijo posojila z negativnimi obrestmi, medtem ko morajo nekatere druge, kot sta Slovenija in Hrvaška, plačati 5,5-odstotne obresti namesto sprejemljivih dveh ali dveh odstotkov in pol. Z vidika razvoja neke države in EU-ja kot skupnosti držav je to izjemno nevarno. Na drugi strani pa je razumljivo, da Nemčija ne želi plačevati tujih dolgov.
Po vstopu Hrvaške v EU in pozneje schengen bosta Zagreb in Ljubljana veliko bolj partnerja kot rivala, je v pogovoru za sobotno prilogo Jutarnjega lista Magazin poudarila slovenska premierka Alenka Bratušek.
Odnosi med Slovenijo in Hrvaško "dobri"
Ocenila je, da so bili odnosi med Hrvaško in Slovenijo vedno dobri. Po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo pa državi vidi kot strateški partnerici in tudi kot partnerici v vsakdanjem življenju ljudi ob meddržavni meji.
Prepričana je, da bo mogoče uresničiti še tesnejše gospodarske vezi med državama in njun skupen nastop na tretjih trgih, saj sta slovensko in hrvaško gospodarstvo komplementarni.
O Mercatorju: Nastalo bo podjetje s težavami
V povezavi z interesom Agrokorja za nakup Mercatorja je premierka opozorila, da bi ob morebitni prodaji slovenske trgovske verige hrvaškemu živilskemu koncernu namesto dveh družb s težavami lahko dobili eno podjetje s še večjimi težavami. Pojasnila je, da sicer ni podrobno spremljala zgodbe, a je prebrala, da ima Agrokor določene finančne obveznosti in da se zastavlja vprašanje, ali bo lahko servisiral poslovanje Mercatorja.
"Nujno bo prodati nekaj podjetij"
Glede notranjepolitičnih razmer v Sloveniji je predsednica vlade dejala, da mora Slovenija nujno prodati nekaj podjetij, ki so v državni lasti. "Ne glede na težo današnjega stanja je moja ocena, da podjetja ni treba prodati za vsako ceno, še posebej zdaj, ko imajo nizko ceno. Treba se je odločiti, katera podjetja bomo prodali in pod kakšnimi pogoji," je dejala Bratuškova.
Osebna želja: prodati NKBM
Kot svojo osebno željo je ob tem navedla, da bi bilo treba poleg enega ali dveh javnih podjetjih prodati tudi eno izmed državnih bank, in dodala, da bo to Nova Kreditna banka Maribor.
"Vlada nikakor ne nasprotuje varčevanju"
Ključni zadevi v reformah, ki jih bo njena vlada predstavila Evropski komisiji, bosta, tako Bratuškova, zagotavljanje gospodarske rasti in nadaljevanje konsolidacije javnih financ. "Vlada nikakor ne nasprotuje varčevanju, sicer pa je po našem prepričanju treba gledati na obe strani, tako na stroške kot prihodke. Ni produktivno zgolj zniževati stroškov," je poudarila. Potrdila je, da v vladi razmišljajo o dvigu DDV-ja in uvedbi kriznega davka.
Dodala je, da je Slovenija v Bruslju povsem po nepotrebnem obljubila, da bo fiskalno pravilo vpisala v ustavo. Pomembneje je, kdaj naj bi to pravilo uveljavili - če leta 2015, bo to pomenilo za 30 odstotkov manjšo javno porabo in plače v javnem sektorju, kar je nesprejemljivo. Kot je dodala, je potreben daljši rok za konsolidacijo javnih financ.
Fiskalno pravilo "ne na škodo socialne države"
"Če je treba vpisati fiskalno pravilo v ustavo, to ne sme biti na škodo socialne države," je znova izpostavila Bratuškova. Ponovila je, da ne želi živeti v državi, v kateri sta zdravstvo in izobrazba dostopna le tistim, ki imajo denar.
Za oživitev slovenskega gospodarstva je po njenem mnenju nujna sanacija bančnega sistema, junija naj bi reševali prvi primer slabe banke.
Infrastrukturni projekti: hidroelektrarne
Kot infrastrukturne projekte, ki jih bo sofinancirala vlada, je omenila hidroelektrarne na srednji Savi, medtem ko je dokumentacijo za posodobitev železniške proge proti Kopru treba še dodelati in poiskati partnerja iz zasebnega sektorja.
Ob krizi je menila še, da je vprašanje solidarnosti v EU-ju ključno za njegov razvoj.
"Nemogoče je govoriti o skupnosti držav, v kateri nekatere države, kot je Nemčija, dobijo posojila z negativnimi obrestmi, medtem ko morajo nekatere druge, kot sta Slovenija in Hrvaška, plačati 5,5-odstotne obresti namesto sprejemljivih dveh ali dveh odstotkov in pol. Z vidika razvoja neke države in EU-ja kot skupnosti držav je to izjemno nevarno. Na drugi strani pa je razumljivo, da Nemčija ne želi plačevati tujih dolgov," je dejala premierka.
Vlada nikakor ne nasprotuje varčevanju, sicer pa je po našem prepričanju treba gledati na obe strani, tako na stroške kot prihodke. Ni produktivno zgolj zniževati stroškov.
Nemogoče je govoriti o skupnosti držav, v kateri nekatere države, kot je Nemčija, dobijo posojila z negativnimi obrestmi, medtem ko morajo nekatere druge, kot sta Slovenija in Hrvaška, plačati 5,5-odstotne obresti namesto sprejemljivih dveh ali dveh odstotkov in pol. Z vidika razvoja neke države in EU-ja kot skupnosti držav je to izjemno nevarno. Na drugi strani pa je razumljivo, da Nemčija ne želi plačevati tujih dolgov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje