Med napovedanimi vladnimi ukrepi za zmanjševanje proračunskega primanjkljaja je v zadnjem tednu najbolj razburjala neuradna napoved ukinitve znižane stopnje DDV-ja za tiskane medije, ki jo je vlada na svoji zadnji seji tudi uresničila.

Poleg tiskanih medijev pa vlada predlaga višjo stopnjo DDV-ja tudi za nekatero blago in storitve, kot so hrana za hišne živali, čiščenje oken in zasebnih gospodinjstev, uporaba športnih objektov, storitve javne higiene, frizerske storitve in dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja.

Medijsko-založniške hiše so vlado opozarjale, da je panoga v hudih težavah in da jo bo zvišanje DDV-ja še dodatno prizadelo. Napovedano povišanje DDV-ja pa bo prizadelo tudi druge panoge, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela kot npr. cvetličarstvo in vrtnarstvo.

V Obrtni zbornici Slovenije denimo izražajo pomisleke, zakaj so iz nižje davčne stopnje kar naenkrat izvzete nekatere panoge, kjer prevladuje ročno delo.

Nižja stopnja DDV-ja je bila stimulativna
"V OZS-ju sicer razumemo, da so za zagotavljanje dodatnih sredstev za financiranje javne porabe potrebne tudi spremembe na področju DDV-ja. Vendar pa se nam postavlja vprašanje, zakaj so v predlogu iz nižje stopnje obdavčitve zdaj izločene nekatere obrtne storitve, pri katerih prevladuje ročno delo in osebna angažiranost," meni namestnik generalnega sekretarja OZS-ja Pavel Sedovnik.

Po mnenju Obrtne zbornice je bila uporaba nižjih stopenj DDV-ja v Sloveniji posledica priporočila Sveta EU. Evropska komisija pa glede na študije ugotavlja, da so pozitivni učinki nižje stopnje tudi v zmanjševanju nelojalne konkurence med zavezanci in nezavezanci, v rasti zaposlovanja v teh dejavnostih in v finančni spodbudi za podjetnike z relativno majhnim prometom, da niso več opravljali dejavnosti v okviru sive ekonomije.

"Nižja stopnja DDV-ja v omenjenih panogah v Sloveniji izjemno stimulativna, saj je spodbudila, da so dejavnost začeli posamezniki opravljati legalno in tako niso predstavljali nelojalne konkurence. Ta namreč v teh panogah že zdaj predstavlja velik problem. V OZS-ju pričakujemo, da bo omenjeni ukrep zaradi posledičnega višanja cen povzročil zmanjšan obseg dela, zapiranje manjših poslovnih subjektov, odpuščanje delavcev in selitev v ilegalni del opravljanja dejavnosti," pravijo na Obrtni zbornici.

Dražje dvorane, manj športa
Vlada predlaga tudi dvig DDV-ja za najem športnih objektov, ki bo prizadel predvsem športna društva in veliko število rekreativnih športnikov. "To bi bil velik udarec za celoten šport, ki je tako ali tako prikrajšan pri državnih in drugih sredstvih. Ob tem pa postaja zdaj še dodatno obremenjen. Bojim se, da bo šport postal na voljo le izbrancem. Vsi ugotavljamo, da se premalo gibljemo, predvsem otroci. Nekatere študije namreč že ugotavljajo, da bodo imeli današnji otroci zaradi manj gibanja krajšo življenjsko dobo kot njihovi starši. Tak "nor" ukrep bi zadeve še bistveno poslabšal," pravi izvršni direktor Športne unije Slovenije (ŠUS) Rado Cvetek.

Cvetek tudi opozarja, da se na športnem področju močno pozna gospodarska kriza, tudi zaradi nižjega standarda. "Pozna se predvsem v slabšem statusu društev. Letos so veliko nižja tudi sredstva, ki jih država in lokalne skupnosti namenjajo za športno rekreacijo. Še posebej, ker je pozornost bolj namenjena vrhunskemu športu, ki je izgubil veliko sponzorjev," dodaja Cvetek.

Vlada spet udarila po študentih
Vlada poleg dviga DDV-ja predlaga tudi spremembe zakona o dohodnini, kjer med drugim želi ukiniti olajšavo za delo prek študentske napotnice, s čimer se seveda ne strinjajo v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS).

"Vlada s tem predlogom 30.000 študentom in dijakom še dodatno jemlje približno 12 milijonov evrov, poleg tega, da je že z Zakonom za uravnoteženje javnih financ močno posegla v njihov socialni položaj – časovno je omejila porabo subvencij za študentsko prehrano, ukinila subvencije za reševanje prve stanovanjske problematike in dvignila obdavčitev študentskega dela z namenom reševanja anomalij," pravijo na ŠOS-u, kjer so od ministra zahtevali tudi podrobnejše izračune, zakaj se je vlada odločila za tak ukrep, vendar jih še niso prejeli.

Veliko dvomov tudi med ekonomisti
"Problem je, da so ti ukrepi ne samo fiskalno povsem nepomembni, ampak tudi absolutno kontraproduktivni. Sprožajo samo revolt proti vladi. V sedanjem času bi vlada potrebovala čim širše nacionalno soglasje za izpeljavo strukturnih reform. S temi bedastimi, talibanskimi ukrepi pa si samo odpira nepotrebne nove javne fronte. Resnično te morajo gnati osebne frustracije zaradi intelektualne inferiornosti ali pomanjkanja javnega izražanja občudovanja tvoje veličine, da se spomniš tovrstnih ukrepov (in da nato te ukrepe poskušaš zamaskirati v varčevalni paket)," je bil na svojem blogu izjemno oster Jože P. Damijan.

Namesto predlaganih vladnih ukrepov se mu zdi bolj racionalen dvig splošne stopnje DDV-ja za 2 odstotni točki, s čimer bi država pridobila za okrog 300 milijonov evrov dodatnih fiskalnih prilivov. "To bi sicer nekoliko zmanjšalo realne dohodke in porabo, toda ne bi prizadelo konkurenčnosti izvoznikov. Hkrati pa bi imelo linearni vpliv in nihče ne bi imel občutka, da ga je zelo prizadelo," pravi Damijan.

Ob tem opozarja, da bi v Sloveniji in v EU-ju težko našli ekonomista, ki na prihodkovni strani ne bi priporočal dviga DDV-ja kot najbolj nevtralnega načina. "Zato se je do letošnjega leta 16 držav EU-ja odločilo za dvig DDV-ja, 5 držav pa jih je to izvedlo (ali to načrtuje) v letošnjem letu (torej 21 izmed 27 držav ali tri četrtine članic EU-ja)," je še zapisal Damijan.

Vladni ukrepi brez koncepta
"Vlada nas skuša prepričati, da gre za neke vrste uravnotežen davčni sveženj, s katerim naj bi se bremena porazdelila. Nabor povišanja je popolnoma neprepričljiv oziroma brez koncepta," pravi finančni strokovnjak Andraž Grahek. Vlada tudi uvaja nov davek na finančne storitve, ki je bil po Grahkovih besedah bolj kot ne pričakovan, in novi stari davek na bilančne vsote.

"Kar zadeva davke na finančne storitve, niso toliko problematični, razen tega, da se spet uvajajo stari davki na subjekte, ki so tako ali tako že pod vodo, predvsem banke," pravi Grahek in dodaja, da bi bilo bolje, če bi vlada za prihodnje leto pripravila bolj celovit sistem spremembe davčnih stopenj. S tokratnimi predlaganimi spremembami pa naj ne bi bilo velikih učinkov, lahko pa bo povzročenih veliko problemov.