"Odločil sem se, da bom izvedel vrsto ukrepov za prenos plačila za dobavo plina neprijaznim državam v ruske rublje," je dejal Putin in odredil, da je treba spremembe izvesti v roku enega tedna, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Kot je dodal, bo Rusija prenehala sprejemati plačila v "kompromitiranih" valutah.

Takoj po objavi Putinove napovedi se je rubelj v primerjavi z ameriškim dolarjem in evrom okrepil, je poročal AFP. Po zadnjih podatkih je bilo za en dolar treba odšteti 100,50 rublja, za en evro pa 110,27 rublja.

Putin je ob tem zamrznitev ruskega premoženja v tujini označil za "nezakonito".

Nemčija: Zahteva po plačevanju v rubljih je kršitev pogodbe

Če bo Rusija vztrajala, da morajo države EU-ja ruski plin plačati v rubljih, bo to pomenilo kršitev pogodbe, je dejal nemški gospodarski minister Robert Habeck. Nemčija bo s svojimi evropskimi partnerji proučila zahtevo, je dejal Habeck in izpostavil, da je zahteva znak, da ruski predsednik Putin ni več stabilen partner.

Vedno več je pozivov, naj zahodni zavezniki sankcije proti Rusiji zaradi njenega vojaškega napada na Ukrajino zaostrijo z uvedbo embarga na uvoz energentov iz Rusije. Vendar Nemčija, ki je pred rusko agresijo v Ukrajini iz Rusije uvozila 55 odstotkov plina, ki ga potrebuje, temu ni bila naklonjena.

Nemški kancler Olaf Scholz v parlamentu danes ni podprl možnosti uvedbe embarga na ruske energente. Nemčija je sicer na poti, da postane neodvisna od Rusije, vendar bi takšen korak "z danes na jutri potisnil našo državo in celotno Evropo v recesijo", je opozoril.

OMV bo ruski plin še naprej plačeval v evrih

Avstrijska energetska družba OMV pa je napovedala, da bo ruski plin še vedno plačevala v evrih. "Za pogodbe nimamo nobene druge osnove," je za avstrijsko televizijo Puls 24 dejal glavni izvršni direktor OMV-ja Alfred Stern.

Dodal je, da je videl medijska poročila o Putinovi odločitvi, da pa jih nihče ni poklical, da imajo obstoječe pogodbe in da se o tem (kar je napovedal Putin) v pogodbah niso dogovorili.

Stern je minuli teden v nekem drugem intervjuju dejal, da so za Avstrijo alternative za ruski plin, ki ga OMV kupuje od ruske državne družbe Gazprom, "zelo omejene". OMV je v tem mesecu napovedal, da ne bo nadaljeval pogajanj za nakup deleža v plinskem polju v Sibiriji. Pred tem sta zaradi ruske invazije v Ukrajino podobno odločitev sprejela britanski družbi Shell in BP.

Michel opozoril na "energetsko šibkost" Unije

Evropski parlament je medtem pred vrhom EU-ja razpravljal o ruski invaziji v Ukrajini in posledicah za Evropo. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je opozoril na "energetsko šibkost" Unije in njeno željo, da postane na tem področju bolj neodvisna. "Ukrepati moramo takoj, da okrepimo našo odpornost in neodvisnost, to bo v ospredju pogovorov na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta," je dejal.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je poslancem povedala, da bodo z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, ki prihaja v Bruselj, govorili o dobavah utekočinjenega plina iz ZDA, da bi zagotovili oskrbo Evrope s plinom v prihodnjih zimah.

Po njenih besedah je cilj EU-ja, da dobi zagotovila za dodatne količine plina v prihodnjih dveh zimah ob zmanjšanju dobav iz Rusije.

Opozorila je še na to, da Rusija v Črnem morju blokira številne ladje z žitom. Ruskega predsednika Putina je pozvala, naj omogoči izplutje ladij.

Sorodna novica Evropska komisija predlagala pol milijarde evrov pomoči za kmete, prizadete zaradi vojne

Evropski poslanci na plenarnem zasedanju pozvali k sankcijam

Evropski poslanci so plenarno zasedanje v Bruslju sicer začeli z razpravo o dogovorih z neformalnega vrha EU-ja v Versaillesu 10. in 11. marca ter o prihodnjem vrhu, ki bo v četrtek in petek. Poslanci so rusko invazijo soglasno obsodili in pozvali EU, naj še naprej sankcionira Moskvo in zaščiti evropsko gospodarstvo, so sporočili iz Bruslja.

Večina poslank in poslancev se je strinjala, da mora EU kar se da hitro okrepiti svojo strateško avtonomijo na področju obrambe in energije. Zavzeli so se za diverzifikacijo nakupov energentov in za naložbe v obnovljive vire energije. Številni so opozorili na učinek zvišanja cen energije na gospodarstvo in tveganja za prehransko varnost ter pozvali k podpori družinam in podjetjem.

Med razpravo so govorili tudi o obetih za pridružitev Ukrajine Uniji in potrebi po zavzemanju za demokracijo proti drugim avtokratskim režimom, kot je kitajski. Več poslank in poslancev je vztrajalo, da si morajo vse države članice deliti odgovornost za zaščito tistih, ki bežijo iz Ukrajine.

Michel: Ukrajinci branijo skupne vrednote

Ukrajinski narod se bori za svobodo in ne bomo ga zapustili, ker je to naša politična in moralna dolžnost, je v Evropskem parlamentu dejal Michel. Dodal je, da se Ukrajinci ne borijo samo zase, ampak branijo skupne vrednote in načela, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Dejal je še, da Ukrajina spada v evropsko družino, Unija pa podpira njeno evropsko izbiro. "Njena pravica je, da odloči o svoji usodi," je dodal in napovedal okrepitev prizadevanj za poglobitev partnerstva.

Napovedal je tudi mednarodno donatorsko konferenco za Ukrajino za pomoč pri njeni obnovi. Dejal je, da bodo tudi o tem govorili na četrtkovih vrhunskih srečanjih v Bruslju – poleg vrha EU-ja bosta še vrh Nata in vrh skupine G7.