V okviru evropske kohezijske politike je Računsko sodišče revidiralo uspešnost črpanja sredstev operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014‒2020, ki predstavlja podlago za črpanje 3,07 milijarde evrov in se financira iz evropskega sklada za regionalni razvoj, evropskega socialnega sklada, kohezijskega sklada in pobude za zaposlovanje mladih.

Revizija, ki jo je Računsko sodišče izvedlo pri vladi, vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in pri ministrstvu za finance, je zajemala obdobje od začetka leta 2014 do konca leta 2019, razen pri določenih aktivnostih, kjer je pregled segel do konca lanskega leta, so sporočili z Računskega sodišča.

Po oceni revizijskega sodišča je bila Slovenija pri črpanju delno uspešna. Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in vlada sta v okviru svojih pristojnosti po oceni revizorjev sprejeli vse ključne dokumente za začetek črpanja sredstev operativnega programa, ni pa vladna služba na začetku programskega obdobja 2014‒2020 pripravila načrta aktivnosti, iz katerega bi bili med drugim razvidna nabor vseh dokumentov, ki jih je treba pripraviti kot podlago za črpanje sredstev operativnega programa, in časovnica.

Zaradi tega po navedbah Računskega sodišča ni bilo mogoče oceniti, ali so bile aktivnosti pripravljene v vnaprej predvidenih časovnih okvirih. Pogoji za začetek črpanja sredstev operativnega programa so bili izpolnjeni decembra 2016, kar je tri leta po začetku programskega obdobja 2014‒2020, so izpostavili revizorji.

Vlada tudi ni zagotovila, da bi bili pred pripravo operativnega programa sprejeti ustrezni strateški dokumenti, ki bi se nanašali na programsko obdobje 2014‒2020 in ki bi lahko predstavljali usmeritev za pripravo programskih dokumentov. Tako ni bila sprejeta strategija razvoja Slovenije kot temeljni strateški dokument na ravni države.

V zvezi s finančnim načrtovanjem je Računsko sodišče ugotovilo, da so dejanski prihodki državnega proračuna iz sredstev evropske kohezijske politike močno odstopali od načrtovanih. Povprečna letna stopnja realizacije prihodkov iz evropskega sklada za regionalni razvoj je v letih od 2016 do 2019 znašala 22,6 odstotka načrtovanih prihodkov, iz evropskega socialnega sklada je bila realizacija 42,5-odstotna in iz kohezijskega sklada 39,6-odstotna. Tudi načrtovani zahtevki za plačilo so precej odstopali od zahtevkov, ki so bili poslani Evropski komisiji, so dodali.

Pri aktivnostih izvedbe je bilo črpanje sredstev merjeno na podlagi zahtevkov za plačilo, posredovanih Evropski komisiji. Slovenija je do konca lanskega leta Evropski komisiji za operativni program posredovala zahtevke za plačilo v obsegu približno 52 odstotkov celotnih odobrenih pravic porabe v programskem obdobju. Primerjalno z drugimi državami članicami EU-ja je bila Slovenija pri črpanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov do konca lanskega leta rahlo nad povprečjem držav članic.

Kaj predlaga računsko sodišče

Pri aktivnostih sprejemanja korektivnih ukrepov je Računsko sodišče ugotovilo, da je vlada določila organ upravljanja za poročanje vladi glede sprejemanja korektivnih ukrepov, povezanih z odpravo in zmanjševanjem težav. Niso pa bile sprejete usmeritve glede poročanja vladi o delu in zaključkih odbora za spremljanje izvajanja operativnega programa glede vseh vprašanj, dejavnikov oziroma težav, ki vplivajo na izvajanje operativnega programa, so ugotovili revizorji.

Računsko sodišče je ocenilo, da bi bilo ustrezno, da bi organ upravljanja v četrtletnih poročilih na začetku programskega obdobja vladi poročal tudi o poteku priprave programskih dokumentov ter predpisov, ki so bili nujni za začetek izvajanja evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014‒2020. S tem bi vladi omogočil sprotni vpogled v dogajanje na področju evropske kohezijske politike od začetka programskega obdobja, še preden se je začelo črpanje sredstev.

Računsko sodišče je vladi, službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter ministrstvu za finance podalo priporočila za izboljšanje delovanja.