Cene inputov v kmetijstvu so se začele zviševati v letu 2021, rast se je v prvi polovici lanskega leta še okrepila, sporoča Umar. Izjemno visoke rasti cen so bile v skupini mineralnih gnojil in krmil, cenam inputov pa so sledile cene kmetijskih pridelkov. Lani je prišlo tudi do znatne rasti uvoznih cen živil in cen pri proizvajalcih živil.

Na pridelavo hrane so poleg višjih cen energentov vplivale tudi neugodne vremenske razmere oz. suša v lanskih poletnih mesecih. Višji stroški pridelave hrane so se delno prenesli po celotni verigi od proizvodnje do maloprodajnih cen hrane. Te so poleg cen energentov tako v Sloveniji kot v evrskem območju in Evropski uniji lani največ prispevale k pospešitvi inflacije, so navedli.

Po navedbah Umarja so v vseh teh državah najhitreje naraščale cene olj in maščob ter mlečnih izdelkov, skoraj dve tretjini pa so k rasti cen hrane prispevale višje cene mlečnih izdelkov, žit in mesa. V vseh državah EU-ja so bile cene hrane lani medletno višje vsaj za 10 odstotkov in so presegale splošno rast cen, razlike med državami pa so precejšnje.

Sorodna novica Vrednost povprečne košarice 15 osnovnih živil še naprej pada

Rast cen hrane je bila v Sloveniji lani 19,2-odstotna in je nekoliko presegla povprečje v evrskem območju. Višje so bile predvsem cene sadja, mesa ter olj in maščob.

Dolgotrajni surovinski šok pojenja

Ocene vpliva šoka v cenah prehranskih surovin na notranjem trgu EU-ja na cene hrane kažejo na precej dolgotrajen prenos surovinskega šoka v cene hrane. Skladno z modelskimi ocenami prenos šoka traja dobro leto dni, tako da naj bi se šoka, ki sta se zgodila ob koncu leta 2021 ter marca in aprila lani, že skoraj popolnoma prenesla v cene hrane za potrošnike v Sloveniji, so navedli.

Izhajajoč iz modelskih ocen se v dobrem letu dni po šoku cene hrane za potrošnike v Sloveniji kumulativno zvišajo za 1,3 odstotka, cene prehranskih surovin kot odziv na lasten šok pa za 4,5 odstotka. To po navedbah Umarja pomeni nekaj manj kot tretjinski prenos surovinskega šoka v cene hrane za potrošnike v Sloveniji.

Še vedno obstajajo tveganja

V Umarju pa so opozorili, da obstajajo tudi tveganja, da bodo rasti cen vztrajale. Tveganja so povezana s stroškovnimi pritiski s trga dela, nestabilnimi razmerami in morebitnimi ponovnimi povišanji cen energentov. Pomemben je tudi vpliv neugodnih vremenskih razmer, so še zapisali.