Upoštevati morajo izredne stroške, povezane s protikoronskimi svežnji, odpovedati pa se morajo tudi izdatkom, ki niso nujni, oziroma projektom, ki bi jih letos težko izvedli. Skupaj morajo na tak način prihraniti okoli 600 milijonov, rebalans pa bo zaradi epidemije imel več kot 3 milijarde evrov minusa.

Vlada danes še ni sprejela rebalansa, temveč zgolj izhodišča. Izdatki zaradi koronavirusa bodo dosegli 2 milijardi in pol. Na drugi strani pa ocenjujejo, da bodo prilivi – predvsem davčni – nižji za okoli 1,7 milijarde. Da bi primanjkljaj ostal v dovoljenem okviru, glede na sprejeti odlok je to 3 milijarde in pol, bodo morali ministri na hitro poiskati okoli 600 milijonov prihrankov. Vlada sporoča, da naj se osredotočijo na omejevanje izdatkov, ki niso nujni, ali pa preložijo projekte, ki bi jih letos težko uresničili.

Letos so se zelo povečali izdatki v pokojninsko blagajno, transferi posameznikom in gospodinjstvom, subvencije in stroški v zdravstvu. Zdravstvena blagajna ima ob polletju kar 130 milijonov minusa. Kot kaže, bo rebalans trenutek resnice za javne finance.

Ministri so dobili tudi usmeritve za proračune za prihodnji dve leti, gospodarstvo bo okrevalo, vendar še ne na vrednost pred epidemijo, covidblažilcev ne bo več, bo pa zato več evropskih sredstev. Prednostne reforme, pa tudi naložbe, bodo na socialnem in pokojninskem področju, izboljšati nameravajo učinkovitost v šolstvu in znanosti, lotiti pa se nameravajo tudi sistemskih ukrepov v zdravstvu ter dolgotrajni oskrbi. Poudarek bo na naložbah, ki bodo prispevale k okrevanju, novim delovnim mestom in produktivnosti.