Ministrstvo za infrastrukturo je revizijo projekta prenove jeseniške železniške postaje zaupalo avstrijskemu podjetju IKK, ki se posveča infrastrukturnim projektom in revizijam projektom. Franz Lückler, nekdanji vodja kabineta deželnega glavarja Štajerske in nekdanji generalni direktor podjetja Asfinag, ki je sodeloval v reviziji, je povedal, da so v reviziji preverili izvedljivost projekta, primernost obsega, ocenili in preverili verodostojnost z vidika stroškov, ki so jih tudi primerjali glede na ocenjene stroške s strani projektanta in pa ponujene cene.

"Najprej smo ugotovili, da je verjetno poimenovanje Železniška postaja Jesenice slabo izbrano oziroma morda celo ni pri pravilno, saj gre pri tej postaji bolj za logistično vozlišče, ki pa je izrednega pomena in zelo potrebno z vidika strategij. Tako Evropske unije kot tudi Slovenije," je dejal Lückler.

Pojasnil je, da so prihodnji cilji, da se večina tovornega prometa s cest prenese na železnice, da obstaja v Evropski uniji tudi projekt Shift to Rail in zato se pač širom cele Evrope izvajajo modernizacije in nadgradnje železniške infrastrukture in železniškega omrežja

"Kaj vse je treba tukaj narediti? Morajo se zgraditi dodatni peroni, treba je umestiti in zgraditi daljinsko vodene kretnice, vso elektriko in elektroniko na železniški postaji je treba urediti, narediti podvoze pod samim območjem železniške postaje, saj že leta deli kraj Jesenice na dva dela, predvsem pa je to logistično vozlišče, ne železniško postajo Jesenice, pripraviti za odvijanje težkega tovornega prometa," je naštel. Jesenice so po njegovih besedah vstopna postaja v Slovenijo in gre dejansko za intermodalno vozlišče, kjer se odvija tako potniški promet, predvsem pa tovorni promet, kjer se bo obseg v prihodnosti še zelo povečal.

V reviziji so naredili primerjavo med projektantsko oceno stroškov in prejetimi ponudbami, kakor tudi analizo posameznih postavk iz ponudb v primerjavi s tržnimi cenami v Avstriji in Nemčiji. Glavno železniško postajo na Dunaju so po njegovem pojasnilu zgradili pred štirimi leti za milijardo evrov, v Avstriji pa nobene železniške postaje niso zgradili za samo 170 milijonov, kolikor v primeru prenove jeseniške postaje znaša najnižja prispela ponudba.

"Predvsem bi priporočal ministrici, da se spremeni ime, torej ne železniška postaja Jesenice, ampak logistično vozlišče Jesenice," je še dejal in opomnil, da ponovni razpisi podražijo projekte za 10 do 15 odstotkov. Priporočil je tudi, naj prejete ponudbe potencialnih izvajalcev del vzame kot izhodišče za pogajanja z njimi. Določene postavke v razpisni dokumentaciji bi namreč lahko oblikovali bolje.

Lückler je še pojasnil, da je cena projekta primerljiva s tržnimi cenami v Avstriji in Nemčiji: "Med državami so mala odstopanja. Na področju železnic so dejansko cene nekoliko višje kot na drugih infrastrukturnih projektih, to je pač standard. Predvsem pa so cene tega projekta primerljive tudi recimo s projektom Koper–Divača ali pa s projekti iz Avstrije in Nemčije."

Bratušek: Projekt je upravičen

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki jo je odredila, je potrdila, da je projekt potreben in upravičen v načrtovanem obsegu. Strinjala se je, da njegovo poimenovanje morda ni bilo posrečeno, saj gre res za širše vozlišče.

Izsledke revizije bo zdaj predstavila koalicijskim partnerjem in vladi. Spomnila je, da je Slovenija za projekt pridobila 56,5 milijona evrov evropskih sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope. "To ni denar, ki bi Sloveniji kar tako pripadal, ampak se z vsakim projektom posebej prijavimo na razpis in vsak konkreten projekt posebej dobi denar. Če tega denarja torej ne bi investirali v projekt, ki ga izvajamo na Jesenicah, bi bil za Slovenijo izgubljen," je dejala.

Sprva je bil projekt ocenjen le na 81 milijonov

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je aprila letos vodstvo direkcije za infrastrukturo pozvala, naj pred nadaljnjimi dejavnostmi v okviru projekta nadgradnje železniške postaje Jesenice čim prej izvede revizijo projekta, kar naj stori s pomočjo tujega strokovnjaka, ki bo lahko tudi primerjal stroške s tujimi projekti.

V javnosti je precej dvomov in vprašanj sprožila napovedana podražitev projekta. Leta 2022 je ocenjena vrednost projekta znašala 81 milijonov evrov, končna ocenjena vrednost gradbenih del ob objavi javnega naročila je na podlagi upoštevanja inflacije in stanja na trgu narasla na 137 milijonov evrov, najugodnejša ponudba pa znaša 170 milijonov evrov z davkom.

Predstavniki ministrstva za infrastrukturo in direkcije so podražitev med drugim utemeljili s tem, da so se ob pridobivanju projektnih pogojev in soglasij pokazale potrebe po izvedbi dodatnih manipulativnih tirov, novega podhoda in mostu.