Najprej nekoliko ozadja. Novembra lani je Premogovnik Velenje (PV) z Inštitutom za sodobni trajnostni razvoj brez javnega razpisa, čeprav gre za podjetje v državni lasti, sklenil dobrih 35.000 evrov vredno pogodbo o študiji z naslovom "Analiza učinkovitosti izvajanja poklicnega zavarovanja – panoga rudarstvo", je pred slabima dvema tednoma prvi poročal spletni portal Požareport.

"Predmet raziskave so analiza trenutne ureditve področja poklicnega zavarovanja, prikaz odprtih vprašanj trenutno veljavne ureditve, prikaz mednarodnih učinkovitih praks na tem področju ter kot glavni cilj projekta priprava predlogov možnih sprememb trenutno veljavne zakonodaje in ukrepov, ki bodo omogočili, da bo poklicno zavarovanje koristilo svojemu namenu, ki ga ima v rudarskem poklicu," so vsebino pojasnili v premogovniku.

V PV-ju, ki je leto 2015 sklenil s 33 milijoni evrov bilančne izgube, so nam tudi pojasnili, da so pogodbo z inštitutom sklenili novembra lani, se pravi le mesec po tem, ko je bil inštitut vpisan v register podjetij (vpisan je od 12. oktobra lani). Dogovarjanje o sklenitvi pa naj bi potekalo, še preden je bil inštitut dejansko ustanovljen, je ob tem poročal prej omenjeni portal.

Dodatno pri tem obrvi dviga dejstvo o ustanoviteljih inštituta. To so nekdanji slovenski premier in pozneje tudi podpredsednik Evropske investicijske banke Anton Rop, nekdanji generalni sekretar v vladi Boruta Pahorja, Milan M. Cvikl, minister za promet v Pahorjevi vladi Patrick Vlačič, nekdanji glavni tajnik SD-ja Uroš Jauševec in sin znanega pravnika Rada Bohinca, Rado Bohinc mlajši.

Za Ropa medijska gonja
In kako nekateri izmed ustanoviteljev vidijo uspešno pridobitev posla z državnim podjetjem tako hitro po ustanovitvi? V odzivu za MMC nam je Rop najprej pojasnil, da so že izdali sporočilo za javnost, v katerem so vse razložili, in da se jim ni treba pred nikomer zagovarjati, ker je bilo vse zakonito. Informacije, da jih je PV najel zato, da bi našli možnosti, kako se znebiti rudarjev, ki se ne želijo upokojiti, pa je ob tem označil za popolno neumnost. Na vprašanje, ali drži informacija, da so se o podpisu pogodbe s PV-jem dogovarjali, še preden je bil inštitut ustanovljen, je naprej odvrnil, da se ne spomni, in nato pristavil, da so bili "kontaktirani s strani PV-ja", kjer so jih prosili za študijo, kar so potrdili tudi v PV-ju. Po Ropovih besedah so naredili primerjavo mednarodnih rešitev in PV-ju izročili dober izdelek, ki bi ga drugi zaračunali še precej več. Hkrati pa nas je oštel, da jih, ker so nekdanji politiki, ki so "itak vsi pokvarjeni", preganjamo, in vprašal, ali bi na isti način obravnavali tudi druge inštitute. Na našo pripombo, da jih zaradi vidnih funkcij v preteklosti ni mogoče obravnavati enako kot navadne državljane, je ponovil, da drugih zagotovo ne bi obravnavali na enak način ali se z njimi pogovarjali v enakem tonu.
Nekoliko bolj umirjen ton je ubral Vlačič. O študiji je bil obveščen, je povedal, prav tako, da se je dogovarjalo o poslu, se pa ne spomni, kdaj točno so ti dogovori potekali. Poudaril je, da ni lastnik inštituta, ampak soustanovitelj in da on zaslužka od te študije tako ali tako ne bi imel, ker je ni delal. Hkrati je opomnil, da je inštitut zavod, katerega namen ni ustvarjanje dobička. Izdelano analizo je sicer videl, a da z njo ni imel nič, ker to tudi ni področje njegove stroke, je dodal. Na vprašanje, ali se mu zdi kakor koli sporno, da se je o poslu s PV-jem, ki je v postopku prestrukturiranja in ima milijonsko izgubo, menda dogovarjalo, še preden je bil inštitut sploh ustanovljen, je ponovil, da s to študijo ni imel nič in da je bil o tem zgolj obveščen.

HSE-ju vse "štima"
Za komentar pogodbe smo prosili tudi PV-jevo matično družbo, Holding Slovenske elektrarne (HSE). V pisnem sporočilu so nam zapisali, da jim je uprava PV-ja 22. marca podala pojasnila glede pogodbe, in sicer, da "so bile storitve, ki jih je najela za družbo Premogovnik Velenje, potrebne in koristne". "V delu, v katerem je študija že izvedena, so bile storitve opravljene kakovostno in skladno z zahtevami," pravijo na HSE-ju. Podana pojasnila so jim zadostovala, zato sankcij proti poslovodstvu nimajo v načrtu. Je pa problematika rudarjev pred upokojitvijo HSE-ju znana, o tem je tudi obveščen, vendar gre za težave na ravni PV-ja, in ne HSE-ja kot skupine, so še zapisali.
Za komentar smo prosili tudi ministrstvo za infrastukturo, a so nam odvrnili, da s tem nimajo nič, ker organe vodenja v PV-ju imenuje Slovenski državni holding.

Težave s pridobivanjem mladega kadra
So pa v PV-ju podali tudi obsežno razlago kadrovskih težav, zaradi katerih so se sploh obrnili na inštitut (na naše vprašanje, zakaj niso izvedli javnega razpisa, niso odgovorili niti z besedo). Zapisali so, da že več let iščejo ustrezno rešitev za neustrezno starostno strukturo zaposlenih v premogovniku, saj zaradi "zaradi (ne)upokojevanja nimajo možnosti zaposlovanja mladega kadra oz. pri tem močno zamujajo".

Po njihovih besedah so se glede tega vprašanja pred tremi leti že obrnili na ministrstvo za delo, na Kad in pokojninski zavod, problematiko so predstavili tudi HSE-ju, Energetski zbornici in Gospodarski zbornici Slovenije. "Omenjene dejavnosti, žal, niso prinesle želenih rezultatov. Na žalost pa sami nismo imeli možnosti sodelovati pri oblikovanju zakonodaje na tem področju," poudarjajo. Zato so se obrnili na inštitut, ki je zanje izvedel prej omenjeno študijo.

Bistvo težave je po njihovih besedah to, "da velika večina zavarovancev ne izkoristi temeljne pravice do poklicne pokojnine, ampak se raje odloči za odložitev uveljavitve le-te ter izplačilo sredstev v enkratnem znesku ali pa prenos sredstev v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje". Zato kljub predpostavki, da posamezniki po določeni starosti niso več zmožni opravljati dela, še vedno delajo.

Ker so rudarji pri odhodu v pokoj upravičeni do odpravnine, nas je zanimalo, koliko delavcem bi s 35.000 evri lahko plačali odpravnino. V PV-ju pravijo, da niti dvema, če bi jih razporedili kot tehnološke presežke. Sicer pa se je lani, skupaj z zaposlenimi v hčerinski družbi HTZ, upokojilo 67 delavcev, za to potezo pa se niso odločili skupaj 104 delavci.

"Kot smo že navedli, smo se pri reševanju omenjene problematike obrnili na več institucij, med drugim večkrat tudi na oba sindikata in svet delavcev v podjetju, kar pa, žal, ni prineslo želenih rešitev.

Odločitev za sodelovanje z zunanjimi svetovalci je bila pogojena tudi s tem, da so bili pristojni organi v preteklih letih na naše pobude in želje zelo neodzivni, zato je postalo očitno, da je treba pripraviti konkretne predloge za spremembe zakonodaje. Presodili smo, da bi bila zaposlitev strokovnjaka/-kov s tega specialnega področja bistveno bolj neekonomična, kot da uporabimo zunanje svetovanje," so še sklenili.