Kot so v sporočilu za javnost navedli v Sindikatu delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), je v aneksu, ki je nastal kot rezultat pogajanj za tarifni del kolektivne pogodbe v dejavnosti premogovništva, za 1. junij predvideno zvišanje najnižjih osnovnih plač za 4,6 odstotka. Zaposleni sicer tega dviga po njihovih besedah ne bodo neposredno občutili, "predstavlja pa nastavek za usklajevanje knapovskih plač z rastjo cen", ki je na ravni Premogovnika Velenje zamrznjeno že od leta 2019.

Pri usklajevanju se bodo po novem kot podlago upoštevali uradni podatki Statističnega urada RS o inflaciji ter ekonomsko stanje v premogovništvu in gospodarstvu na ravni države za celotno obdobje, ki ni bilo zajeto ob zadnji uskladitvi najnižjih osnovnih plač. Če dogovora do konca novembra ne bo, se znesek najnižjih osnovnih plač s 1. decembrom v primeru inflacije poveča za 85 odstotkov, v primeru negativne rasti pa zniža za 15 odstotkov gibanja cen življenjskih potrebščin, in sicer v celotnem obdobju, ki ni bilo zajeto ob zadnji uskladitvi najnižjih osnovnih plač do 1. oktobra tekočega leta.

Za dejanski dvig plač se bo treba medtem po navedbah SDRES-a dodatno pogajati na ravni podjetniške kolektivne pogodbe Premogovnika Velenje, pri čemer pa ta sindikat ne sodeluje, ker ni njen podpisnik.

Se jim pa zdi v SDRES-u nesprejemljivo, da se morajo ob obljubah o pravičnem prehodu in izhodu iz premogovništva "vedno znova pogajati zgolj za ohranitev že davno pridobljenih pravic". "Nesprejemljivo je, da se moramo v času, ko se vse draži, za pogajalsko mizo pogajati o tistem, kar smo si v preteklosti že izborili," so podčrtali.

Od nove vlade pričakujejo, da bo strategijo za t. i. zeleni prehod sprejela v soglasju s socialnimi partnerji ter da bo upoštevala vse okoliščine delovanja velenjskega premogovnika in realne stroške njihovega proizvoda.

"V času, ko nam šesti blok termoelektrarne Šoštanj zagotavlja energetsko samozadostnost in se vsi energenti okoli nas dražijo, ga velenjski knapi izkopavamo po zamrznjeni ceni, ki posledično vodi v varčevanje na naših plečih. Pričakujemo, da bo vodstvo podjetja povečalo prizadevanja pri novi vladi za razumevanje našega položaja in upoštevalo, da stroški proizvodnje lignita ne morejo biti nespremenjeni glede na naše naraščajoče življenjske stroške," so odločni.

Sindikatom pa je v pogajanjih za tarifni del kolektivne pogodbe uspelo ubraniti nadomestilo za ogrevanje (deputat) in se s tem "upreti težnjam, da se del nadomestila oz. mesečne plače prenese v neobdavčeni regres".

V SDRES-u so se ob tem obregnili ob težka usklajevanja s Sindikatom pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS). Kot so poudarili, razumejo "zadrego SPESS-PV ob tem, ko so leta 2019 podpisali za delavce škodljiv dogovor z delodajalcem, po katerem se njihove plače ne usklajujejo z rastjo cen življenjskih stroškov in ostajajo zamrznjene", a rešitev "iz te zadrege ne more in ne sme biti računovodski manever prenosa iz bruto postavke v neobdavčeno postavko, ki bi ne nazadnje prinesel nekaj deset evrov, dolgoročno pa upad sredstev v pokojninske blagajne", so ostri.

Kot so pojasnili, je deputat delavska pravica, ki so si jo izborili njihovi predhodniki v obliki premoga za domače ogrevanje, ko so se na tak način še ogrevala domovanja knapov. Pozneje je to postal dodatek, ki je sestavni del njihove bruto plače. "Da ne gre za neko kaprico ali privilegij preteklosti, pa lahko vidimo prav letos, ko so cene energentov poletele v nebo in iz Velike Britanije beremo novice, kako se morajo upokojeni knapi za ogrevanje lastnih domovanj zanašati na humanitarne organizacije," so pristavili.

Kolektivna pogodba v dejavnosti premogovništva je bila podpisana spomladi 2019, takoj pa je prišlo do spora socialnih partnerjev v zvezi s potrebno uskladitvijo splošnega akta o plačah oz. podjetniške kolektivne pogodbe.

Aneks h kolektivni pogodbi so že podpisali v SDRES-u in SPESS-u, čaka pa se še na podpis predstavnika delodajalcev in nato na objavo v uradnem listu.