Vlada želi z ukrepom med drugim preprečiti zvišanje domačih cen hrane in povečati rezerve.

Ruski premier Vladimir Putin je na seji vlade izrazil mnenje, da bi bilo zaradi neobičajno visokih temperatur in suše treba uvesti začasno prepoved izvoza žita in žitnih proizvodov. Ker je Rusija ena največjih svetovnih proizvajalk pšenice, strokovnjaki pričakujejo precejšen vpliv na mednarodne trge žit.

Zaradi suše je Moskva že popravila napovedi glede letošnje letine: pričakuje, da bo v Rusiji letos proizvedenih okoli 70 milijonov ton žit. Zaradi suše in požarov so cene moke po poročanju ruskih medijev porasle že za okoli 15 odstotkov.
V začetku tedna se je cena pšenice na borzi v Parizu povzpela prek 200 evrov za tono, kar je največ v zadnjih dveh letih. Kmetje bodo zaradi izpada pridelka po Putinovih besedah prejeli 35 milijard rubljev (888,5 milijona evrov) finančne pomoči. Poleg tega bodo sprostili žitne rezerve, ki jih bodo na trg namenili brez dražb. Rusija je lani izvozila 21,4 milijona ton žita.

"Med špekulacijo in paniko"
Te reakcije so po oceni agrarnega ekonomista Aleša Kuharja mešanica med špekulacijo in paniko, ki je posledica negativnih izkušenj iz leta 2007 in 2008 z visoko prehransko inflacijo. Razlika je le v tem, da so letos svetovne zaloge žit visoke, medtem ko so bile v letu 2007 izrazito nizke.

"Če bo Rusija to res storila, bo izgubila pomemben in ugoden trg v Egiptu, ki ga bodo zadovoljili drugi ponudniki - ZDA, Avstralija, Kanada. Ta egipčanski trg si namreč vsi želijo, zato me zelo čudi, da bi Rusija zaprla meje s pšenico," je izpostavil Kuhar. Spomnil je tudi, da je Rusija v zadnjem času velikokrat špekulirala. "Ker take izjave dvigujejo ceno prodajalcem in to je za njih ugodno. Isto je počela z zemeljskim plinom. To je strategija prodajalca," je pojasnil.
O kontroverznosti ukrepa
Slovenija, ki je vezana predvsem na avstrijski in madžarski trg ter črnomorski žitni bazen, pa je po Kuharjevem mnenju tudi pod vplivom gospodarsko-političnega krča na Madžarskem. Obenem pa je žitna industrija na Madžarskem veliko investirala v skladiščne kapacitete. "Prodajalci lahko taktizirajo in ne prodajajo, ko je cena žita najnižja. Zato je pri nas tudi malo panike," je dodal.

Obenem pa je opozoril, da je ključna zgodba, ki vpliva na ceno kruha, dvig trošarine na energente, kar je po Kuharjevem mnenju precej "kontroverzen" ukrep vlade. "Pekarska in mlinarska industrija imata izrazito velik delež stroškov energentov v proizvodni ceni. Pričakovati je, da se bo zaradi tega maloprodajna cena kruha mlinarskih produktov zvišala, kar pa nima nobene povezave s požari v Rusiji," je še poudaril Kuhar.