Avstralske občine so v finančni krizi izgubile več kot 90 odstotkov svojega premoženja zaradi naložb v tvegane proizvode, ki pa jim je S & P prisodil najboljšo bonitetno oceno. Naložbe so bile vredne 15,8 milijona avstralskih dolarjev (12,73 milijona evrov).

Avstralsko sodišče je ocenilo, da "razumno sposobna" bonitetna hiša ne bi mogla podeliti najvišje bonitetne ocene "groteskno zapletenim" proizvodom. S & P in ABN Amro, ki je ustvarila sporne finančne proizvode, sta tudi objavljali informacije in izjave, ki so bile bodisi "napačne" bodisi "nemarna popačenja", ugotavlja sodišče.
Prelomna sodba
V S & P-ju so napovedali, da se bodo na razsodbo pritožili. Opirajo se predvsem na dejstvo, da v poročilu, ki so ga prejele občine, jasno piše, da se na oceno finančnega produkta ne gre zanašati v smislu nasveta glede naložbe.
Kljub temu pa razsodba predstavlja prvi primer, v katerem je bila ugotovljena krivda kakšne bonitetne hiše v primeru strukturiranih finančnih proizvodov. Nekateri ocenjujejo, da gre za prvi primer, ko bo bonitetna agencija dejansko odgovorna za oceno, ki jo je podala, in ji ne bo več omogočeno skrivanje za pravnimi opozorili.
Številni menijo, da bo razsodba k podobnim tožbam spodbudila tudi obubožane vlagatelje v Evropi in ZDA. Tam se je sicer bonitetni hiši v dosedanjih sodnih sporih za zdaj vedno uspelo izmazati brez krivde. V ZDA so se tako na primer sklicevale na to, da so njihove ocene le mnenja, podana v skladu z ustavno pravico do svobode govora, na kar so opozarjala tudi z že omenjeno opombo, ki je avstralsko sodišče ni želelo upoštevati.