Vlado in poslance pozivajo, naj preprečijo "razprodajo", ki je za Slovenijo dolgoročno škodljiva, in prekličejo lani sprejeti sklep o prodaji 15 podjetij.

"Gospodarskih razlogov za razprodajo ni. Finančna sredstva, pridobljena z dosedanjimi zadolžitvami, zadoščajo za odplačevanje dolgov. Prilivi v proračun so večji kot lani, presežek na tekočem računu ostaja enako velik. Trditve, da bomo kupnino porabili le za zmanjšanje dolga, so prazne. Vseeno je, ali jo porabimo za zmanjšanje dolga ali za pokrivanje primanjkljaja - le vrstni red računskih operacij je drugačen, rezultat pa je enak," je zapisano v peticiji.

Podpisniki opozarjajo, da družbeni učinki prodaje podjetij multinacionalkam niso pozitivni, saj to potrjujejo empirične študije in dogajanja v gospodarstvih, ki so prodala vse, kar se je dalo prodati.

Zaradi prodaj podjetij letno odtekale milijarde evrov
Med krizo je prav zaradi prodaj podjetij predtem iz nekdanjih socialističnih držav letno odtekalo 40 milijard evrov, med drugim navaja peticija, ki jo je že v izhodišču podpisalo več kot 100 državljanov, med njimi več kot deset akademikov, profesorjev in strokovnjakov različnih strok - ekonomista Franjo Štiblar in Bogomir Kovač, sociolog Rastko Močnik, pravnika Ljubo Bavcon in Matevž Krivic, zgodovinarja Božo Repe in Jože Pirjevec ter številni drugi, poslali pa jo bodo predsedniku vlade, ministrom in poslancem DZ-ja.

Protest proti privatizaciji so 10. novembra pred poslopjem vlade sicer pripravili tudi sindikati, ki so prav tako opozorili na posledice "razprodaje" državnih podjetij.