Sodišče je namreč prisilno poravnavo uvedlo na predlog skupine upnikov, v kateri so Gorenjska banka, Zavarovalnica Triglav, Unicredit banka Slovenija, Pokojninska družba A, Skupna pokojninska družba, Skupna in Skupna pokojninska družba kot upnika DUTB-ja. Ti so bili glede usode Save v sporu.

Sodišče je za upravitelja imenovalo Matjaža Nanuta, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 16. oktobra. Tistim, ki so jih že prijavili, potem ko je sodišče junija ustavilo postopek preventivnega prestrukturiranja in uvedlo prisilno poravnavo, jim tega ni treba ponoviti.

Predlagatelji morajo v treh mesecih po začetku postopka vložiti predlog prisilne poravnave, vključen v njihov načrt finančnega prestrukturiranja Save, je razvidno iz sveže objave na Ajpesu.

Nesoglasje med drugimi upniki in DUTB-jem
Okrožno sodišče je postopek znova uvedlo zato, ker je višje sodišče konec julija pritrdilo skupini Savinih upnikov s prvopodpisano Gorenjsko banko, da okrožno sodišče ne bi smelo postopka prisilne poravnave združiti s tistim, ki ga je nekaj dni pozneje predlagala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Tej pa je pritrdilo, da vodilna vloga banke v postopku ni primerna, ker je s Savo povezana oseba.

V obrazložitvi tokratnega začetka postopka je okrožno sodišče ugotovilo, da je glavni razlog za razhajanje med obema skupinama predlagateljev, zlasti med Gorenjsko banko in DUTB-jem, konceptualne narave; torej ali bo prestrukturiranje finančno ali tudi kapitalsko, koliko in kaj bo dolžnik za odpravo svoje plačilne nesposobnosti dezinvestiral ipd.

DUTB največji upnik
Sava ima do skupine upnikov 20,64 odstotka finančnih obveznosti, od tega na Gorenjsko banko odpade 11,52 odstotka, na preostale pa od 0,06 do 2,70 odstotka. Do DUTB-ja pa te znašajo 46,20 odstotka. Sodišče je med drugim ugotovilo, da sta predlog upravičeno lahko podali obe strani.

Očitek DUTB-ja o povezavi med banko in Savo pa je sodišče zavrnilo oz. je po merilih na podlagi zakonov, ki jih je presojalo, ugotovilo, da nista povezani. Zato tudi ni našlo razlogov, da bi se konkretneje ukvarjalo z vprašanjem, ali bi položaj Gorenjske banke kot enega izmed predlagateljev lahko pomenil zlorabo procesnih pravic, na kar je v pritožbi zoper sklep o začetku postopka opozarjal DUTB.

Povezanost med Savo, Gorenjsko banko
Sava se je medtem namenila prodati 44-odstotni delež v Gorenjski banki, poleti pa je bančni regulator sprožil postopke za odvzem dovoljenja za Savin delež v tej banki. V Banki Slovenije namreč menijo, da Sava z vplivom na upravljanje banke negativno vpliva na upravljanje tveganj v banki tako, da banka v postopkih prestrukturiranja Save kot upnik ne prispeva k sklenitvi dogovora prestrukturiranja, ki bi bil v interesu vseh upnikov, in s tem ščiti interese Save kot dolžnika.

Spor pri hotelirstvu
Razpletanje te zgodbe je pomembno v sporu, ki ga imata Sava in DUTB od maja glede lastništva v družbi Sava Turizem. Takrat je DUTB presodil, da Sava ne bo mogla uresničiti načrta prestrukturiranja, in je poskušal zaseči delnice Save Turizma in prevzeti turistični del skupine Sava. Po posredovanju sodišča ji to ni uspelo, a tudi spor o tem se nadaljuje.

V Savi so tokrat zatrdili, da bo vodstvo v postopku prisilne poravnave v okviru zakonskih določil sodelovalo s predlagatelji in si prizadevalo za uspešno izvedbo postopka prisilne poravnave, z enakopravno obravnavo in največjim mogočim poplačilom vseh upnikov ter z nadaljevanjem razvoja in povezovanja turističnih družb, ki letos dosegajo dobre poslovne rezultate.