Tako vsaj poroča časopis Dnevnik, ki navaja še, da naj bi se SCT-ju zapletlo zaradi prevelike tveganosti posla tako za banke kot za državni proračun, pri čemer naj bi izstopalo predvsem to, da so zavarovanju posla soglasno nasprotovali vsi predstavniki ministrstev v posebni komisiji SID banke.

Podjetja naj bi vlogo za bančne garancije sicer oddalo na več slovenskih bank, a po neuradnih informacijah naj bi se bile o tem pripravljene pogajati le banke v večinski domači lasti. A garancije za dobrih 330 milijonov evrov vredno gradnjo avtocestne vpadnice v mesto Bengazi naj konzorcij domačih bank na čelu z NLB-jem ne bi želel odobriti, če garancij ne bo zavarovala SID banka.

SCT: Postopki še potekajo
V SCT-ju odgovarjajo, da glede tega ne želijo dajati podrobnejših informacij, saj postopki potekajo. Gre namreč za poslovne odločitve uprave, ki v zaostrenih časih za gradbena podjetja skuša zagotoviti normalno poslovanje, navajajo. Pridobivanje in izvajanje poslov v tujini je po njihovem mnenju namreč priložnost, ki gradbincem ob zmanjševanju naložb v gradbeništvo v Sloveniji pomaga preživeti.

SID banka: Zavarovali nismo še nobenega posla v Libiji
V SID banki medtem pojasnjujejo, da imajo odprto politiko zavarovanj za izvozne posle v Libiji. Vsak posel se presoja posamično, pri vrednostih pet ali več milijonov evrov pa o zavarovanju posla odloča komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Doslej sicer še niso zavarovali nobenega posla v Libiji.

Na ministrstvu za finance pa pravijo, da zaradi kompleksnosti obravnave zavarovanja bančnih garancij organi odločanja SID banke še niso sprejeli končne odločitve glede podpore konkretni izvozni transakciji. Obenem poudarjajo, da skladno z vloženim zahtevkom ni dovoljeno objavljati podatkov o izvoznem poslu pred sklenitvijo zavarovalne police.