Upniki Tomo Kranjec, Damir Besedič, Jože Tocko, Drago Obšteter in Janez Pogačar, ki so vsi zaposleni v SCT-ju, v ugovoru, objavljenem na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), navajajo, da glede na SCT-jevo poročilo za marec letos ni pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave, saj je stopnja verjetnosti, da bi izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila družbi plačilno sposobnost, nižja od 50 odstotkov.

Sodišču predlagajo, naj ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka.

Brez plače že od 1. januarja
Upniki navajajo, da od 1. januarja niso prejeli plač in da jim delodajalec niti ne zagotavlja dela niti jim ne odpove pogodb o zaposlitvi. "Ves ta čas pa so bili priče sprenevedanju in zavajanju odgovornih, ki ima za posledico vztrajanje pri sodnem postopku, za katerega upniki nič več ne verjamejo, da se lahko konča zanje ugodno," piše v ugovoru, ki ga je v njihovem imenu vložila odvetnica Ljiljana Besedič Leštan.

Družba za letos načrtuje 216,3 milijona evrov prihodka, pri čemer je na podlagi sklenjenih pogodb zagotovljenih 110 milijonov evrov. Glede na mnenje pooblaščene cenilke vrednosti, ki jo navajajo upniki, SCT ne dosega načrtovane realizacije.

Prekinjene številne pogodbe
Po njihovem mnenju tudi pričakovanja iz sklenjenih pogodb niso realna, na kar kaže dejstvo, da so bile od začetka oktobra lani do konca februarja letos prekinjene pogodbe med drugim za izvedbo projektov v občini Lenart, na letališčih Cerklje in Maribor, SNG Opera, predora Vjenac v BiH-u in sarajevske obvoznice, samo v marcu pa so prekinili pogodbe za Geoplin, elektro- in strojno opremo na Trojanah, za Titovo cesto v Ljubljani ter za diagnostični, terapevtski in servisni objekt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

Opozarjajo tudi, da nastajajo dodatni stroški za delavce na čakanju, teh je okoli 600, in da družba ni poročala o pridobljenih novih poslih oz. o morebitnih pogajanjih zanje. Poleg tega je napovedano unovčevanje garancij zaradi nedokončanih preteklih poslov ali napak pri izvedbi, SCT pa je imel že v tem trimesečju 8,5 milijona evrov izgube.

"SCT je sklenil nekaj neobičajnih pravnih poslov"
Delavce na čakanju so razdolžili z vsem orodjem in delovnimi sredstvi, ki so jih imeli v posesti, vendar ne v SCT-jevo skladišče, ki je na voljo, ampak v inventurno že popisano skladišče SCT GEM-a, ki je od 28. januarja v stečaju, še dodajajo. Zato sumijo, da bi lahko družba skušala ta osnovna sredstva unovčiti mimo določil zakona, kar naj bi bil dodaten razlog za začetek stečaja.

Menijo tudi, da je SCT v zadnjih treh mesecih pred uvedbo prisilne poravnave sklenil "kar nekaj za redno poslovanje neobičajnih pravnih poslov, ki bi lahko pomenili oškodovanje oz. neenako obravnavanje upnikov", zato bi uspešno izpodbijanje teh poslov lahko pomenilo povečanje stečajne mase.