Certifikat bodo uvedli s projektom, katerega nosilec je nevladna organizacija Ekvilib Inštitut, sodelujejo pa tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Delodajalci bodo imeli z vključitvijo v certifikat možnost izbirati med pisanim naborom ukrepov s področij: usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, medgeneracijsko sodelovanje, varstvo in zdravje pri delu ter organizacijsko upravljanje z družbeno odgovornostjo.

Kdo je družbeno odgovorni delodajalec?
"Tisti, ki razume, da so zaposleni njegovo največje bogastvo, da brez zaposlenih ne more narediti ničesar. Velikokrat izpostavim razliko med višjim menedžmentom, srednjim in zaposlenimi, in sicer če višjega menedžmenta en mesec ni v podjetje, bo podjetje še vedno delovalo, če en mesec ne bo srednjega menedžmenta, bi že lahko zašlo v težave, če pa ni zaposlenih zgolj dan, dva, pa se takoj vse ustavi," je za MMC odgovoril direktor Ekvilib Inštituta Aleš Kranjc Kušlan. V podjetjih se morajo zavedati, kdo dejansko ustvarja vrednost, je dodal.

"Odgovoren delodajalec svojo skrb usmeri v uspeh podjetja, sestavni del formule pa je tudi, da se uspešni počutijo tudi zaposleni. Zavzet zaposleni je gonilo razvoja, mislim, da ni dvoma, da ukvarjanje z ljudmi, spoštovanje njihovih pravic, a tudi v obratni smeri razumevanje dolžnosti s strani zaposlenih, prinese odlično poslovanje podjetja," pa je za MMC ob robu omizja pojasnila direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. "Državljani to zahtevamo, mar nam je, kaj se dogaja z okoljem, mar nam je, kako se dela z zaposlenimi, seveda pa nam mora biti mar tudi za to, da podjetja ustvarjajo dobiček, saj jih za to tudi imamo. Če delajo izgubo, kurijo družbena sredstva, namesto da bi ustvarjala novo vrednost," je pristavila Šmučeva.

Koliko prostora za družbeno odgovorne delodajalce ponuja neoliberalni kapitalizem 21. stoletja? "Vsak, ki govori o neoliberalnem kapitalizmu, bi moral iti pogledat nazaj v zgodovino – mogoče 50 ali pa 100 let – in preverit, v kakšnih razmerah so delavci takrat delali, primerjava je zelo nekorektna," je dejala generalna direktorica GZS-ja. V podjetjih je dandanes bistveno več spoštovanja vseh deležnikov, zaposleni pa so prvi. Skozi razvoj teorije in prakse oz. prakse in teorije, odvisno od tega, kaj pride kdaj prej, se oblikujejo poslovni modeli, ki upoštevajo vse deležnike, povezane s podjetjem.

Certifikat kot odgovor na izzive?
Pridobitev certifikata je po besedah Kranjca Kušlana še kako v interesu delodajalcev, saj so dandanes pred velikimi izzivi. "Največji izziv je dobiti motivirane, strokovne, zaposlene, ki čutijo pripadnost podjetju, saj vemo, da iz države zaposleni odhajajo na vseh ravneh," je poudaril, da iz države bežijo tudi preprosti delavci, ki opravljajo dela z najmanj dodane vrednosti. "Že gradbenega delavca dandanes iščemo z lupo, ko ga dobimo, praviloma iz druge države, pa gre po enem letu naprej, izziv je, da jih zadržimo pri nas, če jih ne bomo, kdo bo pa delal?" se je vprašal.

Težava se, tako Kranjc Kušlan, lahko delno rešuje z višjo plačo, a ne stoji in pade vse s plačo. "Veliko lahko narediš z dobrim delovnim okoljem, spoštovanjem zaposlenih, prav temu je namenjen certifikat družbeno odgovornega delodajalca, da bodo podjetja in organizacije razumeli, da je treba z zaposlenimi, če hočejo motivirane, podjetju pripadne in zdrave zaposlene, delati celostno," je nadaljeval.

Certifikat je po besedah Šmučeve zelo dobra ideja, podobno kot certifikat družini prijazno podjetje, ki ga je zavod Ekvilib lansiral že pred leti. "V Sloveniji se je pokazal velik interes, za biti prijazen, prisluhniti in razumeti, kaj je zaposlenim pomembno, mislim, da je ta certifikat pridobilo več kot 200 podjetij," je pojasnila. Ta certifikat je po njenih besedah podlaga, ki jo bodo zdaj nadgradili s certifikatom družbeno odgovoren delodajalec. Ta ne posega več samo na področje iskanja ravnotežja med zasebnim in poslovnim, pač pa se dotakne tudi medgeneracijskega sodelovanja, same organizacije podjetja in zdravja na delovnem mestu.

Strateško upravljanje družbene odgovornosti
Ekvilib Inštitut usklajuje tudi nabor ukrepov za organizacijsko upravljanje družbene odgovornosti, katerih cilj je, da bi to področje postalo enakovredno preostalim poslovnim področjem v podjetju.

Ukrepe za medgeneracijsko sodelovanje usklajujejo delodajalci. Kot je povedala Šmučeva, bodo ukrepi zajeli najboljše prakse in dali podjetjem ideje, kaj vse lahko uvedejo – npr. mentorske sheme, ureditev delovnega mesta, ukrepi za motivacijo. "Zanimalo nas je ponuditi podjetjem nabor ukrepov, ki omogočajo čim boljši prenos znanja in ustvarjanje pogojev, ki bodo podaljševali delovno aktivnost ter še bolj povezali mlado in starejšo generacijo," je dejala.

Kako lahko delodajalci izboljšajo delovno okolje v podjetjih, kje najbolj šepa? "Eno je gotovo področje medgeneracijskega sodelovanja, delodajalci bi se morali zavedati, da nekdo ne more delati na enak način pri 30 ali pa 60 letih, pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja je pomembno, da vemo, da imajo zaposleni različna skrbstvena razmerja v različnih obdobjih življenja, ko so mlajši z otroki, ko so starejši pa s svojimi starši," je odgovoril in dodal, da je "pomembna tudi promocija zdravja, ki mora v podjetju delovno mesto prilagajati zaposlenemu, ne pa da zaposlenega prilagajamo delovnemu mestu". Izzivov, ki se jih delodajalci lahko lotijo, je ogromno, poleg tega pa je mogoče veliko postoriti čisto organizacijsko znotraj podjetja, kar ne potegne za sabo večjih finančnih posledic, je še pristavil.

"Slovenija s certifikatom vstopa v obdobje strateškega upravljanja družbene odgovornosti, ki pomeni velik korak naprej od razumevanja družbene odgovornosti le kot sponzorstvo in donatorstvo," je povedal Kranjc Kušlan.

Socialna komponenta pri naročilih
Po besedah Kranjca Kušlana pri javnih razpisih, naročilih pravilo postaja, da se gleda tudi na socialno komponento. "Pri ponudniku se ne gleda več samo na ceno, ampak tudi na to, kako skrbi za svoje zaposlene, certifikat bo tu odigral vlogo, saj bodo podjetja z njim dokazovala, da so družbeno odgovorna," je pojasnil. Poleg tega tudi zasebna podjetja v gospodarstvu vedno bolj od svojih dobaviteljev zahtevajo, da so družbeno odgovorna.

Pričakujejo dober odziv med podjetji, v treh letih pa nameravajo certifikat podeliti kar 200 podjetjem. "Mogoče se sliši malo, a glede na izkušnje s certifikatom družini prijazno podjetje, je število veliko, verjamem, da bodo delodajalci certifikat vzeli za svojega in s tem dvigovali zavedanje in kulturo družbene odgovornosti v celotni družbi, ne zgolj svojem podjetju," je nadaljeval.

Je prenizka plača "družbeno neodgovorna"?
"Če zaposleni, ki dela osem ur na dan, s svojo plačo ne more preživeti, je to problem, to se ne bi smelo dogajati, fino bi bilo, če bi nekoč prišli na enako plačilo za enako delo po vsem svetu," je odvrnil Kranjc Kušlan. V trenutnem gospodarsko-političnem svetovnem sistemu je to zgolj utopija, zato morajo podjetja dobro preveriti, kje lahko najdejo dodatno produktivnost oz. dodano vrednost. "Produktivnost najlažje dvignejo s povečevanjem znanja in motivacije zaposlenih, vse preostalo, na primer posodobitev tehnologije, je dražje, potem bodo tudi plače lahko višje," je sklenil pogovor.

V Sloveniji pogosto poslušamo, da so plače prenizke, sploh najnižje, a vse to je močno relativno, odvisno od tega, s kom se primerjamo. "Plače so vedno prenizke, tudi tisti z najvišjo plačo, bi si želel še več, ljudje smo takšni, a si vsak svoj meter postavimo, in to, kar dobimo, nam je že čez tri mesece po povišici spet premalo, to so raziskave jasno pokazale," pa je odvrnila Šmučeva.

V Sloveniji nase gledamo kot na izoliran otoček, namesto da bi pogledali širše, je opozorila. "Če pogledamo sosednjo Hrvaško, kjer so stroški življenja podobni, lahko hitro ugotovimo, da že primerjava med našo minimalno plačo in njihovo povprečno plačo pokaže zaostanek za samo 20 odstotkov, zastavi se vprašanje, o čem govorimo, ko govorimo o premajhnih in nedostojnih plačah, s kom se primerjamo?" se je vprašala.

Kako je v podobno razviti Češki?
Primerjava s Češko, ki je na enaki stopnji razvitosti kot Slovenija, saj "nas je dohitela, vse kaže pa, da nas bo tudi prehitela", po njenih besedah pokaže, da je njihova minimalna plača za 40 odstotkov nižja od naše, povprečna pa za našo zaostaja za pol manj – 20 odstotkov. "V kontekstu česa so naše plače prenizke, v tem, kar mislimo, da si zaslužimo, ali v tem, kar dejansko zaslužimo na trgu?" je še dodala. "Treba je pogledati, kaj si zmoremo privoščiti. Bi vsi želeli luksemburške plače? Zagotovo! Smo razviti kot Luksemburg? Ne, žal nismo!"

Podobno razvita Češka ima za 40 odstotkov nižjo minimalno plačo. Kako problematično je to dejstvo za Slovenijo, če sploh? "Pred nekaj desetletji so na Nizozemskem, kjer so imeli izjemno močno sindikalno gibanje, plače rasle veliko hitreje od produktivnosti, ugotovilo se je, da so si na ta račun v nekaj letih bistveno poslabšali svojo konkurenčnost. Sedli so za mizo in ugotovili, v kakšnem razmerju smejo rasti plače in produktivnost. V zrelih okoljih se o tem lahko pogovarjamo, mi še nismo na stopnji, da bi bili tega zmožni. V Sloveniji več dajemo za plače, kot nam naša razvojna stopnja omogoča," je opozorila. To po njenih besedah ni dobra popotnica za naprej. Za razvoj gospodarstva je bolje, če v podjetjih v ta namen ostaja več denarja, je pa v tem trenutku na drugi strani za zdaj še bolje biti zaposlen v Sloveniji kot pa na Češkem.

"Raziskava OECD-ja je pokazala, da imamo enega najnižjih deležev odraslih zaposlenih, ki se želijo izobraževati, skoraj 80 odstotkov zaposlenih Slovenk in Slovencev tega ne želi, želijo pa višje plače, to je težko doseči drugače, kot da zakonodajalec reče, saj je vseeno, pa dvignimo!" je še pristavila in dodala, da si GZS ni nikoli prizadeval za socialni damping, se je pa treba zavedati, kje smo po stopnji razvitosti in kaj je treba narediti, da bomo razvitost povečali, kar bo avtomatično za sabo potegnilo tudi plače. "Da bo kdo to razumel, še čakamo, o dvigu minimalne plače žal socialni partnerji ne odločamo več, po novem o tem enostransko odloča politika, ki dela ljudem všečne stvari, ne pa stvari, ki bi imele horizont daljši od njihovega mandata," je sklenila.

Večja podjetja imajo več izkušenj

"Družbena odgovornost se ne bo začela s tem projektom. Bilo bi podcenjujoče, če bi menili, da v slovenskem gospodarstvu tega ne delajo," je za omizjem povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole in dodal, da so razlike med velikimi podjetji, ki imajo kadre in znanje s tega področja, ter manjšimi, ki imajo manj tovrstnih možnosti. Zato bo pomembno, da bodo širili zavedanje o pomembnosti tega področja in podjetjem ponudili dobre prakse, je dodal. "Verjamemo, da podjetja razumejo, da je največja vrednost in moč v zaposlenih. Če kam, se splača vlagati v zaposlene ... Je pa vsaj toliko pomembno tudi zavedanje zaposlenih o tem," je dodal Smole.

Področje varnosti in zdravja pri delu so zaupali Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Izvršna sekretarka ZSSS-ja za izobraževanje in odnose z javnostmi Sanja Leban Trojar je kot ključen ukrep za uspeh projekta poudarila sodelovanje z delavskimi predstavniki v podjetju. Ukrepi s tega področja bodo še npr. prilagoditev delovnega okolja, pravilno ravnanje z nevarnimi snovmi, zagotavljanje ustrezne delovne opreme in prilagajanje dela zmožnostim delavcev. "Gre za teme, s katerimi se sindikati ves čas ukvarjamo ... Naša vloga je, da gledamo, da so ukrepi, ki bodo kreirali prihodnost delovnega okolja v Sloveniji, dejansko v korist zaposlenih," je dodala Leban Trojarjeva.

Projekt, ki so ga predstavili v okviru dnevov družbene odgovornosti, ki potekajo do srede v Ljubljani, je vreden dva milijona evrov, sofinancira pa ga Evropski socialni sklad, traja pa od maja letos do septembra 2022. Organizacije se lahko do konca projekta certifikatu pridružijo brezplačno.