Obseg sive ekonomije v Sloveniji se v zadnjem desetletju giblje med 27 in 29 odstotkov BDP-ja, kar pomeni približno 10 milijard evrov neevidentiranega prometa letno, z vstopom Hrvaške v EU pa se utegnejo te številke še povečati, opozarjajo pri zbornici: "V Sloveniji se v zadnjem obdobju soočamo tudi s pojavom sive ekonomije s strani podjetij, ki trajno ali občasno opravljajo storitve v Sloveniji – gre za podjetja iz držav EU-ja. Zagotovo lahko pričakujemo, da se bo prihodnje leto ta negativen pojav še povečal, ko bo sosednja Hrvaška postala polnopravna članica EU-ja."

Dodajajo, da nepošteno konkurenco v Sloveniji občutijo predvsem v Prekmurju in na Štajerskem, kjer se zlasti na področju gradbeništva in končnih gradbenih del spopadajo s pritiski cenejše delovne sile iz Madžarske in Slovaške.

Želijo si avstrijskega modela
OZS državo opozarja, da področje stalnega ali občasnega opravljanja storitev v Sloveniji ni zakonsko urejeno tako kot v nekaterih sosednjih državah, na primer Nemčiji ali Avstriji, ki sodi med države z najnižjim odstotkom obsega sive ekonomije (manj kot 10 % BDP-ja) in je takoj za Švico. Zato bi lahko bila Avstrija Sloveniji za vzor in bi to področje tudi pri nas uredili na podoben način, menijo in pojasnjujejo: "Namen zakonske ureditve tega področja je po mnenju OZS-ja izključno ta, da se za tuja podjetja zagotovijo enaki pogoji, kot veljajo za slovenska, in da se vzpostavi evidenca teh podjetij, kar bo omogočilo nadzornim organom, da bodo lahko opravljali ustrezen nadzor tudi nad tujimi podjetji."

Pomembno vlogo imajo tudi potrošniki
Področje sive ekonomije je treba urejati sistemsko, pravijo na OZS-ju in dodajajo, da imajo pri zmanjšanju obsega sive ekonomije pomembno vlogo tudi potrošniki, ki se odločajo, ali bodo izbrali cenejšega ponudnika na črnem trgu ali profesionalnega ponudnika - obrtnika, ki jim bo po opravljeni storitvi izstavil račun. OZS je v zvezi s tem Ministrstvu za finance že leta 2010 predlagal ukrep "vsak račun šteje", ki je predvideval, da bi vsak potrošnik shranjeval račune, država pa bi ga potem nagradila s priznanjem dohodninske olajšave.