"Za državo bo veliko dražje, če delavci pristanejo na zavodu za zaposlovanje, kot če da poroštva za bančna posojila, ki bodo podjetjem omogočila premostitev težav, ker delo imajo," je opozoril Lojze Raško iz sindikata SINLES. V lesni industriji se je število delavcev v zadnjih petih letih prepolovilo in zdaj v tej panogi dela samo osem tisoč ljudi.

Pogojevanjem ni videti konca
Sindikalni predstavnik podjetja Svea Antonio Buovski je pozval k hitrim ukrepom, ker podjetja dnevno pridobivajo in izgubljajo posle. "Potrebujemo tekoča likvidna sredstva, denar bomo bankam vrnili z obrestmi, a kaj ko v konzorciju petih bank ena posojilo pogojuje z vladnim sklepom o poroštvu," ponazarja težave podjetij z bankami Buovski.

Mura Aha potrebuje poroštva za dva milijona evrov pri 30-milijonski celotni realizaciji; Peko od dva do dva milijona in pol, Svea pa za 1,4 milijona evrov poroštev, so dejali predstavniki sindikatov iz teh podjetij.

Banke "ne čujejo dobro"
Ker banke, ki posojila pogojujejo z vladnim sklepom o poroštvih, nimajo posluha za njihove težave, malo manj kot 200 delavcem zagorske Svee grozi, da bodo ostali brez službe. Podobno je tudi s Pekom, saj večinoma zaposluje ljudi v starosti od 40 do 45 let, ki glede na razmere na trgu ne v Tržiču in ne kje drugje ne bodo dobili zaposlitve, kljub izobrazbi.

Reševati delovna mesta in ne lastnikov
"Treba je spremeniti logiko - da država z reševanjem podjetij rešuje lastnike, morala bi reševati delovna mesta in industrijo samo, ker je industrija ta, ki bo Slovenijo potegnila iz krize," je prepričan predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "Ko smo dokapitalizirali banke, je šlo za milijarde, tukaj pa govorimo samo o nekaj milijonih evrov za podjetja, ki imajo posle in vizijo razvoja," nadaljuje Semolič.

Podjetjem z več kot 2.000 zaposlenimi so šteti dnevi
"Od upravnih odborov bank pričakujemo, da se odzovejo in pomagajo podjetjem kot del družbene odgovornosti," vztraja Semolič. "Šteti so dnevi, podjetja, kot so Peko, Aha Mura in druga, ki zaposlujejo 2.040 delavcev, lahko propadejo, čeprav lahko delovna mesta rešimo z relativno majhnim denarjem," opozarja.
Spremeniti insolvenčno zakonodajo
Jasno mu je tudi, od kod bankam slab "posluh": večina bank je dolgove konvertirala v lastniške deleže podjetij, obstoječa insolvenčna zakonodaja pa jih bolj ščiti v vlogi upnikov, kot ščiti terjatve delavcev. Tudi zaradi obstoječe zakonodaje so banke privilegirane in bi bilo treba po mnenju Semoliča zakonodajo spremeniti - z namenom, da se bolj zaščitijo terjatve delavcev.
Poseben je tudi položaj Tosame in Alpine. Slednja lepo posluje, a kljub pozitivnemu poslovanju se obveznosti lastnika do bank povečujejo, ker niti pozitivno poslovanje ne more v sedanjih razmerah pokriti nakupa podjetja, je še bilo slišati na tiskovni konferenci sindikatov tekstilne, usnjarske in lesne industrije.