Scenarija dokapitalizacije dveh največjih slovenskih bank, nedavno končane v Novi Ljubljanski banki in aktualne v Novi Kreditni banki Maribor, sta bila sicer različna, vendar sta potekala pod skupnim imenovalcem oziroma, bolje rečeno, skupnim problemom - državo kot večinsko lastnico. Ta si namreč, vsaj zdi se tako, namesto učinkovitega in donosnega bančnega poslovanja kot svoj osrednji cilj zastavlja predvsem ohranitev svojega lastniškega deleža, v 2. jutranji kroniki Radia Slovenija opozarja novinarka Urška Jereb Brankovič.
"Kar nekaj dejstev govori v prid tezi, da državo kot večinsko lastnico v NLB-ju in NKBM-u bolj kot dobičkonosno poslovanje zanima ohranitev lastniških deležev. V nedavno dokončani dokapitalizaciji v NLB-ju je namreč država vplačala 243 milijonov evrov in s tem svoje lastništvo okrepila na dobrih 45 odstotkov oziroma na 53 odstotkov, če prištejemo še deleža Soda in Kada."
"V poldrugem letu, odkar so se začele že skoraj gostilniške razprave o nujnosti dodatnega kapitala v NLB-ju, tako državi ni uspelo poiskati strateškega vlagatelja, ampak je omenjeni znesek kljub luknji v državnem proračunu vplačala kar sama. NKBM, nekoliko bolj proaktivna kot NLB, skuša v dokapitalizaciji, ki trenutno poteka, sama zbrati nekaj več, kot 100 milijonov evrov. In sicer najprej v prvem krogu prodaja delnice po ceni od 8 do 10,5 evra obstoječim delničarjem in vsej zainteresirani javnosti. V drugem krogu, ki se začenja čez slaba dva tedna, pa tudi tujim, institucionalnim vlagateljem."
"Vse lepo in prav. Načrt za dokapitalizacijo, ki naj bi vsaj ohranila zdajšnjo bonitetno oceno NKBM-a ključno, za zadolževanje na tujih trgih, je nared. Oglasila pa se je spet država. Natančneje, podaljšana roka finančnega ministrstva, agencija za upravljanje kapitalskih naložb, češ da se bo s takšnim načinom dokapitalizacije znižal delež države v banki. Torej: namesto nujnih, svežih sredstev, potrebnih za financiranje slovenskega gospodarstva in zagotovitve kapitalske ustreznosti, je v ospredju spet - ohranitev državnega lastništva. Pa si to večinsko državno lastništvo v dveh največjih domačih bankah sploh še lahko privoščimo?"
AUKN: Umik države je treba voditi organizirano in v skladu z mednarodnimi standardi
V agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države pa pojasnjujejo, da svojih stališč glede dokapitalizacije NKBM-a niso spreminjali. Kot poudarjajo, so izrazili svoje pomisleke zaradi razmeroma nizko določene cene dokapitalizacijskih delnic v višini 50 odstotkov knjižne cene, saj za to v poslovanju banke ne vidi razlogov.
V agencij navajajo, da so vedno podpirali dokapitalizacijske procese in izboljšanje kapitalske strukture obeh bank v državni lasti. "Povečanje kapitalske moči obeh vodilnih bank je po našem mnenju lahko eden od ključnih protikriznih ukrepov, saj zagotavlja povečan angažma bank pri poslovanju podjetij. Vsak dodaten evro kapitala omogoča banki multiplicirati svoje poslovanje in povečati kreditni potencial za slovenska podjetja."
"Menimo, da je umik države iz kapitalskih naložb potrebno izvesti v primernem času in ob primerni prodajni ceni," so v sporočilu zapisali v agenciji, kjer, kot dodajajo, so opozorili na dejstvo, da je morebiten umik države iz kapitalskih naložb treba voditi organizirano in v skladu z mednarodnimi standardi.
Urška Jereb Brankovič, Radio Slovenija
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje