Kot so v javnem pozivu vladi in delodajalskim organizacijam zasebnega sektorja navedli v sindikatu, gospodarstvo spremlja dogajanja v javnem sektorju, kjer so se predstavniki vlade z nekaj sindikati dogovorili o višjih plačah, napredovanjih, višjem regresu ipd. za javni sektor. Po novem nihče, zaposlen v javnem sektorju, ne bo dobival nižje osnovne plače od minimalne plače.

"Delavci gospodarstva, dejanski neto davkoplačevalci, se sprašujejo, zakaj so vredni manj od delavcev javnega sektorja. Kako se uresničuje dejanska enakopravnost državljanov, ko pa ima veliko delavcev gospodarstva še vedno osnovno plačo krepko pod minimalno?" se sprašujejo.
Sindikat "v imenu vseh spregledanih, očitno zaničevanih in manjvrednih državljanov" zahteva takojšnji pristop k pogajanjem za sklenitev splošne kolektivne pogodbe gospodarstva, s katero se bodo določili temelji zasebnega sektorja, ki bodo vsaj enakovredni temeljem javnega sektorja.

Pozivajo, naj vlogo skrbnika in garanta sklenitve splošne kolektivne pogodbe gospodarstva prevzame ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vlada je po pogajanjih s predstavniki sindikatov prejšnji teden potrdila predlog novega plačnega zakona za javni sektor. Predvideno je, da v novem plačnem sistemu noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Določena bo nova plačna lestvica, v kateri bo razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke. Zvišanja plač bodo različna, uveljavila pa bi se postopoma od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Dogovorjeno je tudi, da bo regres za letni dopust v letu 2025 za pet odstotkov, v letu 2026 pa za deset odstotkov višji od minimalne plače.

Predvideno je, da bodo kolektivno pogodbo za javni sektor ter kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, pa tudi krovni dogovor parafirali do 23. oktobra, podpisali pa do 8. novembra.

Minimum pravic in dolžnosti tako v javnem kot zasebnem sektorju določa zakon o delovnih razmerjih, podrobneje pa pogoje lahko urejajo kolektivne pogodbe. V javnem sektorju so to med drugim kolektivna pogodba za javni sektor, kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti in kolektivna pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence ter posamezne kolektivne pogodbe za nekatere dejavnosti in poklice.

V zasebnem sektorju razmerja urejajo s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in podjetniškimi kolektivnimi pogodbami. V preteklosti je obstajala splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, ki so jo delodajalci po neuspešnih pogajanjih leta 2005 odpovedali.

Elemente plačne politike, ki so veljali za vse zaposlene v gospodarstvu, ki niso imeli podpisanih panožnih kolektivnih pogodb, so leto kasneje določili s kolektivno pogodbo o usklajevanju plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust, ki je veljala do konca leta 2027.