Predstavniki ZSSS-ja, sindikata gradbene dejavnosti in sindikata v Primorju ter ajdovski župan so v Ljubljani pozvali banke in državo k rešitvi gradbene družbe Primorje. Kot eno izmed možnosti navajajo dokapitalizacijo od državnega PDP-ja.

Ker je to še edino večje gradbeno podjetje v državi, ki je sposobno izvajati večje infrastrukturne projekte, v Sindikatu delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) banke pozivajo, naj v sodelovanju z državo reprogramirajo posojila ter zagotovijo obratna sredstva in garancije za nove posle, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal sekretar sindikata Oskar Komac.

Kot eno izmed možnosti sodelovanja države je navedel, da bi lahko Kapitalska družba (Kad) dokapitalizirala Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP), ta pa bi nato dokapitalizirala Primorje. Država bi delež nato lahko prodala, saj Primorje po njegovi oceni dolgoročno potrebuje strateškega partnerja.

Ob propadu Primorja bi po oceni sindikata nastali veliki socialni stroški države, dodaja Komac, in sicer prek nadomestil za brezposelnosti in izplačil iz jamstvenega sklada, izpad priliva iz prispevkov in davkov v višini 30 milijonov evrov, posredno prek unovčevanja garancij pa še od 50 do 100 milijonov evrov.

Zelenjak: Država bi morala spodbujati gradbeništvo
Glede sodelovanja bank v sindikatu izpostavljajo, da sredstva, ki jih banke po ugodni obrestni meri pridobivajo od Evropske centralne banke (ta je v drugi operaciji konec februarja bankam v območju evra odobrila skoraj 530 milijard evrov posojil, med njimi tudi slovenskim - NLB-ju, NKBM-ju, Abanki in Gorenjski banki), ne pridejo v realno gospodarstvo. "Banke v Sloveniji očitno ne spremljajo gospodarstva," je dejal Komac.

Država bi morala spodbujati gradbeništvo, je poudaril predsednik Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Dušan Zelenjak in dodal, da bi se lahko s politično voljo rešilo okoli 1.100 delovnih mest v skupini Primorje.

Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je izpostavil, da je pred Slovenijo nekaj kakovostnih infrastrukturnih projektov, ki bi okrepili ne le gradbeništvo, ampak celotno gospodarstvo. Pri tem bi bilo treba bolje izkoristiti evropska sredstva, je dejal in ponovil, da država samo z varčevanjem ne bo prišla iz krize.

"Primorje ima dobre zaposlene in dobre reference"
Delavci v Primorju so apatični, že skoraj leto dni tako delavci kot družba čutijo pomanjkanje finančnih sredstev, je dejal predsednik sindikata v Primorju Nikola Janev in dodal, da želijo končati agonijo. Zato je pozval banke in državo, da zagotovijo potrebna finančna sredstva. "Primorje ima dobre zaposlene in dobre reference doma in v tujini. Ne bi radi pristali na plečih države. Smo sposobni delati in želimo delati. Nočemo biti socialni problemi," je dodal.

Ajdovski župan Marjan Poljšak je povedal, da bi stečaj Primorja v Ajdovščini neposredno in posredno prizadel tudi 4.000 ljudi. Brezposelnost bi se z zdajšnjih od 12 do 13 odstotkov zvišala na več kot 20 odstotkov, je navedel. Poudaril je, da je treba biti optimističen in da bodo iskali rešitve, pri tem pa veliko vlogo igra politika.

Banke upnice se bodo do konca meseca izrekle o tem, ali bodo realizirale svojo ponudbo finančnih ukrepov za sanacijo Primorja v višini 55 milijonov evrov. Med pogoji je uspešen dogovor podjetja z nebančnimi upniki (ponuja jim 75-odstotno poplačilo terjatev v treh letih), razlastitev zdajšnjih lastnikov Primorja in sodelovanje države pri dokapitalizaciji Primorja.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še ni odločilo o vlogi Primorja za sodelovanje države, je pa minister Radovan Žerjav v tem tednu dejal, da država tega denarja nima in da v proračunu za takšen namen tudi ni predviden. Po njegovih besedah morajo banke oceniti, ali je mogoče podjetje rešiti. Minister je tudi povedal, da v okviru vlade intenzivno iščejo model, kako bi ta in podobne primere reševali, a ne v breme proračuna.

Kakšen bo rezultat državne pomoči Primorju?
Vlada danes o podpori Primorju ni govorila, je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani povedal minister za finance Janez Šušteršič. Je pa na to temo, ki je sicer v Žerjavovi pristojnosti, veliko sestankov, na katerih se išče rešitve, je dodal.

Na vprašanje, ali ima država v proračunu dovolj sredstev, da lahko pomaga, je Šušteršič odgovoril, da je pri tem vprašanje, kaj bi bil rezultat te pomoči. V proračunu predvidenih sredstev ni, so sicer določene postavke, ki pa so skromne, pravi minister in dodaja, da pa je cel sklop dejavnikov, npr. banke, tudi SID banka, ki bi se lahko v to vključili.