Na tradicionalni bančni konferenci v organizaciji Združenja bank Slovenije v Ljubljani je minister za finance Andrej Šircelj dejal, da trdno verjame v uspešno okrevanje slovenskega gospodarstva po krizi, ki jo je povzročila epidemija svetovnih razsežnosti. Zelo pomemben delež k temu okrevanju pa bodo prispevale tudi banke, je položil na srce navzočim bankirjem.

Spomnil je, da je vlada v marcu kmalu po razglasitvi epidemije sprejela številne ukrepe za omilitev posledic krize, najprej za pomoč prebivalstvu, nato pa takšne, da bo lahko gospodarstvo preživelo in delovalo naprej, pa čeprav v okrnjenem obsegu. Kar nekaj ukrepov se je nanašalo na bančni sektor, med njimi je izpostavil možnost enoletnega odloga odplačevanja posojil za vse kreditojemalce ter oblikovanje jamstvene sheme za posojila podjetij pri poslovnih bankah.

"Cilj teh ukrepov je bil ohranitev delovnih mest, ohranitev podjetij," je poudaril Šircelj in dodal: "Tukaj bi apeliral na banke, da dajejo temu cilju v tem obdobju nekoliko večji poudarek pred ciljem dobičkonosnosti."

Eden prvih ukrepov je bil zakon o interventnem ukrepu odloga plačil obveznosti kreditojemalcev, po katerem lahko kreditojemalci pri banki zaprosijo za enoletni odlog odplačevanja svojih obveznosti. "Gre za poseg v poslovanje bank, zaradi tega ukrepa se jim bo zmanjšal denarni tok," je potrdil minister, a hkrati zatrdil, da ni bilo nikoli mišljeno, da bi se zaradi tega poslabšal položaj bank.

Prav tako je bilo že od začetka zamišljeno, da se v obdobju odloga odplačevanja posojil na odloženi del glavnice obračunavajo obresti. "V nasprotnem primeru bi ta interventni ukrep negativno vplival na finančno stanje bank," je ugotovil Šircelj. Zatrdil je, da je vlada pri pripravi tega ukrepa zasledovala ustrezno ravnovesje med skrbjo za državljane in podjetja ter stabilnostjo bančnega sistema na drugi strani.

"Gledati je treba na dolgi rok, gospodarstvo ne more brez bank, prav tako banke ne morejo brez gospodarstva," je prepričan minister.

Gospodarstvo pričakuje jamstveno shemo

Še več si v gospodarstvu obetajo od zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa, ki predvideva oblikovanje jamstvene sheme, s katero bo država jamčila za najeta posojila podjetij pri bankah. "Računamo na likvidna sredstva," je dejal predsednik OZS-ja Branko Meh, predsednik GZS-ja Boštjan Gorjup pa je izrazil prepričanje, da je mogoče z dodatno finančno injekcijo, ki bo prišla v okviru jamstvene sheme, narediti veliko dobrega v zelo kratkem času.

Zakon, ki je v veljavi že skoraj dva meseca, sicer še ni zaživel, saj manjka še izvedbena uredba. A zdaj je pripravljena in usklajena tudi ta, je zatrdil Šircelj in njen sprejem napovedal na eni prihodnjih sej vlade. "Gre za izredno pomemben ukrep, od katerega bo odvisna dinamika okrevanja gospodarstva, zato bomo storili vse, kar je potrebno, da bo ukrep zaživel," je dejal.

Vlada se je hitro odzvala

Ali bi lahko vlada izvedbeno uredbo sprejela že na sredini seji, minister ni povedal, je pa izrazil prepričanje, da se bo z vzpostavitvijo jamstvene sheme padanje kreditiranja, ki smo mu priča, prelilo v ravno črto in se pozneje začelo dvigovati. "Če se seveda epidemija ne ponovi," je dejal.

Navzoči so se strinjali, da se je vlada na zaostritev razmer ob epidemiji odzvala hitro. "Tokrat so bili ukrepi sprejeti hitro," je dejala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Predsednik NLB-ja Blaž Brodnjak pa je ugotovil: "V prejšnji krizi smo potrebovali leta, da smo se premaknili z mrtve točke, zdaj pa so bili ukrepi sprejeti v kratkem času." V imenu bančnikov je napovedal, da bodo delovali odgovorno.

Finančna kriza nas je naučila, da oklevanje s sprejemanjem ukrepov ni dobro, se je strinjal tudi viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. O bančnem sistemu v Sloveniji je dejal, da je ostal kapitalsko močan. Letos bo po analizah Banke Slovenije posloval okoli ničle, potem ko je lani ustvaril izjemnih 600 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo.

Korona šok za banke

Koronavirus je bil za banke šok. "Ker je bil šok zunanji, neznan, smo se morali nosilci denarne politike in bančniki še toliko bolj odločno odzvati," je dodal Dolenc. Obseg gospodarske aktivnosti, katere znaki ohlajanja so se nakazovali že lani v podobnem času, vendar ne tudi upad, se bo letos po ocenah centralne banke skrčil za 6,5 odstotka. V naslednjih petih letih bo gospodarsko okrevanje razmeroma močno, če seveda ne bo drugega vala okužb, je še povedal.

Dolenc je moral poslušati tudi kritike na račun zaostritve pogojev kreditiranja prebivalstva, za katerega se je lani novembra odločila Banka Slovenije. "Banke sedimo na denarju," je dejal Brodnjak in opozoril, da pri sprejemanju tega ukrepa ni bilo nobenega dialoga. Zatrdil je, da imajo banke same dovolj znanja in tudi znajo same presoditi, kdo je tvegan kreditojemalec.