V največjem evropskem gospodarstvu v prvem četrtletju pričakujejo celo negativno rast in recesijo. Januarja je po podatkih münchenskega inštituta IFO več kot tretjina podjetij tarnala zaradi pomanjkanja naročil, več kot polovica trgovskih podjetij pa poroča o slabšem povpraševanju.

Nemška vlada je znova neenotna pri odgovoru na vprašanje, kako se odzvati in kako pomagati podjetjem.

Nemčija izgublja gospodarsko konkurenčnost, priznava finančni minister Christian Lindner. Bruto domači proizvod (BDP) naj bi se letos povečal le za 0,3 odstotka. Med največjimi industrializiranimi in razvijajočimi se gospodarstvi so obeti slabši le še za Argentino.

Težave povzroča zlasti močna odvisnost od zunanje trgovine: šibko povpraševanje na Kitajskem, nič dobrega ne pomenijo niti hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju.

Pomanjkanje naročil se je v zadnjem letu opazno poslabšalo. Skoraj nobeni panogi ni bilo prizaneseno. Obliž na rane je podatek, da se je nekaj večjih naročil vendarle nakopičilo konec leta – za gradnjo letal, ladij in vlakovnih kompozicij. Toda to menda ne spreminja smernic. Tudi nemški kupci so previdni in odlašajo z večjimi nakupi. Kako spodbuditi rast?

V nemški vladi se še naprej odvija boj med ekonomskimi koncepti. Finančni minister bi podjetja davčno razbremenil, kako bi zapolnil luknjo v proračunu, ne pove. Gospodarski minister Robert Habeck bi raje poskusil z večjim javnim zadolževanjem in subvencioniranjem podjetij. Jeklarski industriji je obljubil milijardne subvencije za prehod na zeleni vodik.

Prepad med konceptoma liberalcev in Zelenih je težko premostljiv. Komaj je parlament potrdil proračun za letošnje leto, vlada že sestavlja novega za leto 2025. Denarja za vse želje in koncepte ni. Pogajanja bodo težka, menda najtežja doslej.