Po sanaciji bodo banke bolj opravljale svojo osnovno funkcijo, kot to delajo danes, meni finančni minister.

Minister je namreč prepričan, da naloga bank ni, da so lastnice gospodarskih družb in se ukvarjajo s prestrukturiranjem oziroma reševanjem podjetij. S tem ko se bodo slabe terjatve in nanje vezana zavarovanja izločili iz bančnih bilanc, se bodo banke lahko bolje posvetile svoji osnovni funkciji finančnega posredništva, je svoja pričakovanja glede boljšega delovanja bank utemeljil Šušteršič.

V nastajajočem zakonskem predlogu za sanacijo bank je višina državnih poroštev za financiranje prevzetih terjatev omejena na štiri milijarde evrov, je po seji vlade še potrdil pisanje časnika Dnevnik. Ukrepe za sanacijo bančnega sistema naj bi sicer izvajal posebni sklad za stabilnost bank, ki bo v lasti posebne novoustanovljene družbe za upravljanje terjatev bank.

Zdaj iščejo ljudi, ki bi družbo vodili
Šušteršič je povedal, da v Sloveniji takšne družbe do zdaj še ni bilo in da bo skušala vlada najti prave ljudi za upravo te družbe, ki se spoznajo na prestrukturiranje terjatev. Zakaj se banke niso prostovoljno odločile za ustanovitev posebne družbe ali sklada za prestrukturiranje, pa čeprav se je o njegovi vzpostavitvi govorilo, Šušteršič ne ve. Takšna rešitev, kot se predlaga zdaj, je zato edina mogoča, je dodal.

Podrobnosti bodo urejali podzakonski akti
Številna ključna vprašanja načina reševanja slabih terjatev bank bo vlada urejala kar s podzakonskimi akti. Tako naj bi med drugim odločila, katere terjatve bank se bodo prenašale na družbo za upravljanje terjatev bank, pod kakšnimi pogoji se bodo prenašale, kako naj bi se vrednotile in po katerih smernicah bo družba delovala. Minister je ob tem še pojasnil, da se zakon ne bo skliceval na eno izmed obstoječih klasifikacij slabih posojil oziroma na bonitete, saj se bo prenos izvedel na podlagi dogovora med družbo in banko. Avtomatizma tako ne bo. Šušteršič namreč meni, da bi država v tem primeru bankam dala "biankomenico", tega pa noče.

Država načrtuje tudi delni umik iz lastništva bank
Vsaka banka bo z družbo za upravljanje terjatev dorekla tudi poslovni načrt za vnaprej in na tej podlagi naj bi se določil obseg prenešenih terjatev, na katere bodo vezana tudi zavarovanja, tako da se bodo na družbo prenesle tudi delnice številnih podjetij. Po ureditvi problematike slabih terjatev in prestrukturiranju država načrtuje tudi delni umik iz treh največjih bank, obdržala pa naj bi vsaj 25 odstotkov in eno delnico. Glede na pridobljeno različico predloga zakona naj bi prodajo državnih deležev v bankah po pisanju Dnevnika vodila prav družba za upravljanje terjatev bank.

Za vstop v Novo Ljubljansko banko naj bi se sicer, pišejo mediji, resno zanimali ameriški investitorji. Šušteršič tega ni želel komentirati, dodal pa je, da so dobrodošli tudi investitorji, ki ne prihajajo iz območja evra oziroma EU-ja.