Ljudje se v kriznih časih manj pogosto odločajo za najemanje posojil. Foto: MMC RTV SLO
Ljudje se v kriznih časih manj pogosto odločajo za najemanje posojil. Foto: MMC RTV SLO
Slovenci se manj zadolžujejo in več varčujejo

Bančni strokovnjaki so ugotovili, da se ob poglabljanju svetovne gospodarske in finančne krize vse več ljudi vrača k varčevanju v bankah, pri najemanju posojil pa so postali mnogo previdnejši. Slovenska gospodinjstva imajo tako na računih v domačih bankah skoraj 14 milijard evrov prihranka, kar predstavlja kar tretjino bruto domačega proizvoda, zadolžena pa so za osem milijard evrov.

Ljudje si v zadnjih mesecih izposojajo predvsem nižje zneske za krajše obdobje, povpraševanje po stanovanjskih posojilih pa se je zmanjšalo. "Ljudje se v teh negotovih časih težje odločijo za 20- ali 25-letno zadolžitev, po drugi strani pa tudi kalkulirajo z razmerami na nepremičninskem trgu," je za TV Slovenija povedal Simon Hvalec, izvršni direktor uprave NKBM-ja.

Najemanja posojil manj kot lani
Marsikdo čaka na pocenitev stanovanj, pa tudi na ugodnejšo obrestno mero. Lani je najemanje posojil naraščalo hitreje kot varčevanje, letos pa je ravno nasprotno, kar pa ni zgolj posledica zaupanja, ampak na povečanje varčevanja vplivajo tudi drugi dogodki, kot so razmere na kapitalskih trgih in nižji donosi.

Vlagatelji se v kriznem obdobju umikajo tudi iz finančnih in investicijskih skladov, samo v zadnjem četrtletju so iz njih vzeli dobrih 100 milijonov evrov. Po mnenju Damjana Kozamernika, direktorja Analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije lahko pride do črednega nagona, saj se ljudje umikajo v manj tvegane finančne instrumente, kot so bančne vloge. "To lahko povzroči dodatne učinke na padanje vrednosti in spiralo na finančnih trgih, kar pa ni dobro," je še povedal Kozamernik.

Slovenci zadolženi manj kot v drugih državah z evrom
Čeprav smo se Slovenci prejšnja leta pospešeno zadolževali, pa so prebivalci drugih držav z evrom kar dvakrat bolj zadolženi. Prebivalci preostalih držav evrskega območja so Slovence prehiteli pri varčevanju v pokojninskih skladih, veliko težavo pa pomeni padanje cen vrednostnih papirjev. Ob tem minister za finance France Križanič poudarja, da imamo v Sloveniji to srečo, da so pokojninske družbe dolžne z dokapitalizacijo nadomestiti vso izgubo, ki nastane pri padcu cen vrednostnih papirjev, zato položaj varčevalcev za pokojnine ni tako ogrožen.

Kljub temu pa kriza močno kaže svoje zobe. TV Slovenija tako poroča, da vlada, če bo kriza dolgotrajna in bodo nastale težave z odplačevanjem posojil, razmišlja, da bi podaljšala obdobje izplačevanja nadomestila za brezposelnost in dovolila odlog plačila dolga.

B. T.

Slovenci se manj zadolžujejo in več varčujejo