Poleg letnice, ki določa konec pridobivanja elektrike iz premoga, strategija opredeljuje tudi proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije.

V strategiji je predvideno tudi zapiranje Premogovnika Velenje v tehničnem smislu, skupaj z vplivom na zaposlene in skupnost ter z vidika varovanja in ohranjanja okolja.

Strategija se lahko začne izvajati po dokončnosti odločbe, ki določa njeno okoljsko sprejemljivost.

Kot so zapisali v vladi, je sprejem strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja nujen za energetsko preobrazbo Slovenije, obe premogovni regiji in za vse, ki so povezani s premogovno panogo, da čim hitreje in celovito zagotovijo pravičen prehod predvsem za vse prizadete delavce in njihove družine.

Z jasno odločitvijo o procesu prehoda in časovnici bo Sloveniji in obema premogovnima regijama omogočen tudi neoviran dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega lahko država do leta 2027 računa na 248,38 milijona evrov, so še dodali.

V Tešu in Premogovniku Velenje poudarjajo, da bo naloga zaprtja zahtevna

Na sprejem vladne strategije so se odzvali v Tešu. Poudarili so, da je datum prenehanja odkopavanja premoga, ki je obenem tudi nekakšna osnova za prehod Slovenije v brezogljično družbo, zagotovo eden največjih izzivov, ki čaka državo. V Tešu in Holdingu slovenske elektrarne zagotavljajo, da bodo tudi v prihodnje pri pripravi projektov, vezanih na prestrukturiranje savinjsko-šaleške premogovne regije, dejavno sodelovali.

"Ohranitev energetske točke, znanje in tehnologija, ki jo imamo v Šaleški dolini, nam omogoča nadaljnji razvoj in implementacijo novih tehnologij ter s tem povezanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo," so še dejali v Tešu.

Iz Premogovnika Velenje pa so sporočili, da je vladna potrditev strategije podlaga za sprejem zakona o postopnem zapiranju rudnika, v okviru katerega bo država zagotovila dodatne vire in sredstva za zapiranje rudnika in saniranje degradiranih površin, tako pa bo potekalo nadzorovano postopno zapiranje ter finančno vzdržno poslovanje premogovnika.

Za Premogovnik Velenje sta najpomembnejša dva ključna mejnika, in sicer obdobje pred letnico prenehanja odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bo izkop v Premogovniku Velenje potekal skladno z načrti, za kar bodo potrebovali predvsem zaposlene v proizvodnem procesu, tudi po prenehanju odkopavanja pa bodo v družbah skupine še 15 let potrebovali ljudi, ki bodo skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del.

Predlagana letnica 2033 torej pomeni še vsaj 20 let izvajanja rudarskih del, ocenjujejo v Premogovniku Velenje.

Navedli so tudi, da so sočasno s sprejemom nacionalne strategije opuščanja premoga in posledično s potrditvijo letnice v Premogovniku Velenje že začeli predstavljanje in usklajevanje ključnih dejavnosti, ki jih mora obravnavati in vsebovati zakon o postopnem zapiranju, ter zagotavljanje ustreznega kadra.

Poleg omenjenega zakona bo pripravljen tudi zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije, ki bo omogočil črpanje sredstev za prestrukturiranje, naložbe in nove projekte, s katerimi bodo zagotovili nova delovna mesta, in vzpostavitev Sklada za pravični prehod, kar je ključnega pomena za SAŠA regijo, saj bodo s tem lahko spodbujali krožno gospodarstvo, uvajali nove tehnologije in ohranjali energetsko lokacijo Šaleške doline.

Čimprejšnje sprejetje zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje je za družbo pomembno predvsem zato, ker bo z njim rudnik dobil potrebna sredstva za vse ukrepe, vezane na postopno zapiranje. Premogovnik Velenje namreč zdaj le z lastnimi sredstvi izvaja vsa sprotna zapiralna dela, od odstranitve posameznih jamskih objektov do sanacije okolja, ki je bilo podvrženo vplivu rudarjenja v okviru lastne proizvodnje, kar seveda vpliva na višino stroškovne cene premoga.

Premogovnik Velenje v tem času že pripravlja tudi svojo strategijo obratovanja v skladu s procesom prestrukturiranja matične družbe in povezanih družb v skupini. Pripravljen imajo nabor projektov, s katerimi bodo ohranili delovna mesta v Šaleški dolini, v kateri imajo veliko tehnološkega in strokovnega znanja, kar je velik potencial za nove projekte in nove izzive.

"Letnica 2033 ima pred seboj zelo jasen cilj, z njim pa so povezani številni izzivi. Odpirajo se nove priložnosti in nove razsežnosti, obetajo se nova delovna mesta in projekti, financirani s strani EU. Našo prihodnost bomo gradili na prednostih, ki jih skupina Premogovnik Velenje ima. Šaleška dolina je pomembna energetska lokacija, lokalno prebivalstvo je vajeno živeti v sožitju z energetiko, obenem pa imamo tukaj za tovrstno dejavnost tudi vsa potrebna soglasja. Takšnih lokacij v bližnji in daljni prihodnosti ne bo možno več pridobiti, zato je treba izkoristiti možnosti in priložnosti, ki jih ta ponuja," so še zapisali v velenjskem rudniku.

Nevladne organizacije menijo, da bi premog morali opustiti do 2030, a je tudi leto 2033 še sprejemljivo

"V Focusu smo od začetka procesa oblikovanja prehoda zagovarjali letnico 2030 kot edino skladno z zavezami pariškega sporazuma. Od predlaganih letnic, ki so bile vključene v pripravo strategije – to so 2033, 2038 in 2042 – pa smo kot edino še sprejemljivo ocenjevali letnico 2033," je sprejeto vladno strategijo komentiral Tomislav Tkalec iz društva za sonaraven razvoj Focus.

Nevladne organizacije sicer še naprej poudarjajo, da je z znanostjo skladen cilj izstopa iz premoga za Slovenijo leto 2030. Tkalec pa ocenjuje, da bodo k predčasnemu zaprtju Termoelektrarne Šoštanj Slovenijo prisilile tudi razmere na energetskih trgih. "Glede na dogajanje v elektroenergetskem sektorju pa lahko predvidevamo, da bo Teš treba zapreti do leta 2030. To kažejo tako bolj ambiciozne podnebne politike na ravni EU-ja kot tudi finančni izkazi Termoelektrarne Šoštanj."

Tkalec je spomnil, da je Slovenija med članicami EU-ja predzadnja, ki je sprejela strategijo pravičnega prehoda; nima je le še Poljska. Poleg Slovenije je v EU-ju le še pet držav, ki imajo v strategiji predvideno letnico opuščanja premoga po letu 2030, pa še med temi je Nemčija že napovedala revizijo svojega načrta.

Poudaril je, da je ministrstvo za infrastrukturo predlog končne različice strategije z letom 2033 objavilo že v prvi polovici lanskega leta. Zato se čudijo temu, da je vlada za sprejem dokumenta potrebovala več kot pol leta.

Da bi morale glede na ugotovitve podnebne znanosti države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) svoje premogovne elektrarne zapreti do leta 2030, je poudarila tudi Katja Huš iz slovenskega Greenpeacea. Hiter izstop iz premoga je ključ, da preprečimo nevarno segrevanja planeta, poudarjajo v Greenpeaceu.

Termoelektrarna Šoštanj, ki deluje na premog, trenutno zagotavlja 33 odstotkov električne energije v Sloveniji. V letu 2020 je v ozračje prispevala skoraj štiri milijone ton ogljikovega dioksida. Ker so se cene emisijskih kuponov v zadnjem letu več kot podvojile, postaja elektrika iz Teša vse dražja.