Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan tako že letos pričakuje velike razpise, na podlagi katerih se bo v naslednjih dveh ali treh letih lahko dodatno prestrukturirala kmetijska proizvodnja. Iz Bruslja bo Slovenija dobila 838 milijonov evrov, preostala sredstva pa iz državnega proračuna.

V okviru prejšnjega programa za obdobje 2007-2013 je Slovenija iz bruseljske blagajne dobila 916 milijonov evrov, kar je 8,5 odstotka več, kot naj bi po novem programu. "Vedeti moramo, da se je kmetijski proračun na ravni EU generalno zmanjšal, prišlo pa je tudi do delne prerazporeditve. Državam, ki so na hektar dobivale največ, mi pa smo bili po tem merilu druga država z največ sredstvi, so poskušali sredstva pomembno zmanjšati, državam, ki dobivajo zelo malo, pa povečati. Sloveniji je s svojimi argumenti pomemben del denarja uspelo ohraniti in to je dobro," je dejal Židan.

Program po njegovih besedah prinaša nekatere novosti, hkrati pa tudi ukrepe, ki so za Slovenijo nujno potrebni. Veseli ga, da bodo še naprej sofinancirali proizvodnjo tam, kjer je težko kmetovati. "To proizvodnjo bomo financirali s skoraj 270 milijoni evrov v sedmih letih. Če tega ne bi naredili, kmetije enostavno ne bi bile gospodarske učinkovite, prišlo bi do opuščanja kmetijske proizvodnje in zaraščanja," je pojasnil in dodal, da je za Slovenijo pomemben tudi ukrep pomoči mladim kmetom. "

Mladi kmet, ki bo prevzel kmetijo in bo na njej polno zaposlen, bo dobil enkratno pomoč države v višini 45.000 evrov, tisti, ki dela nekje drugje in je kmetovanje samo del njegove dejavnosti, pa v vrednosti 18.600 evrov. Slovenija je to v Bruslju upravičevala s stališčem, da mora nujno spremeniti strukturo kmetovalcev. "Nujno potrebujemo več mladih, pa ne zato, ker so mladi, ampak zato, ker imajo nova znanja, nove ideje in novo energijo. Ti ljudje omogočajo prestrukturiranje," je pojasnil Židan.

Novost je tudi spodbujanje in sofinanciranje prenosa znanja in inovacij v prakso. "Vanj bomo na leto vložili do tri milijone evrov, ker se zavedamo, da klasično kmetovanje, kakor je potekalo pred 10, 50 ali 100 leti, enostavno ne omogoča preživetja nekaterim kmetijam. Potrebujemo nove prakse, ideje in inovacije, prilagojene slovenskemu prostoru, in to bomo bolj finančno podpirali," je dejal Židan.

Za kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila in ekološko kmetovanje bo v sedmih letih skupaj na voljo dobrih 260 milijonov evrov. Kmetijski minister pa opozarja, da bo država v okviru ekološkega kmetovanja zahtevala produkt. Trenutno približno 36.000 hektarjev odpade na ekološko kmetovanje, od tega je 29.000 hektarjev travinja. "Doslej država ni zahtevala, da je viden proizvod, v prihodnje pa bo zahtevana minimalna obtežitev, da gre hrana, ki zraste na travinju, v hrano za živali in da pripeljemo verigo do državljanov, ki želijo kupovati ekološke produkte," je še pojasnil minister.

Pridelava slovenskih kmetij upada
V Sloveniji se je število kmetijskih gospodarstev od leta 2000 do leta 2013 zmanjšalo za 16 odstotkov. Leta 2013 jih je bilo 72.377, podatki pa kažejo, da se je 80 odstotkov vseh ukvarjalo z živinorejo. V največjem obsegu so redila govedo (311.564 glav) in prašiče (33.213 glav). V domači prireji se je leta 2013 najbolj zmanjšala količina prašičjega mesa, najmanj pa količina perutninskega mesa. Pridelali smo tudi manj pšenice in namolzli manj mleka, je objavil državni statistični urad.

Površina kmetijskih zemljišč v uporabi je leta 2013 znašala 477.023 hektarjev ali 23,5 odstotka ozemlja Slovenije. Več kot polovico teh zemljišč so predstavljali trajni travniki in pašniki, nekaj več kot tretjino pa njive.

Manjša proizvodnja mesa
V domači prireji se je leta 2013 glede na leto 2012 najbolj zmanjšala količina prašičjega mesa, in sicer za skoraj 20 odstotkov na 29.000 ton, najmanj pa se je zmanjšala količina perutninskega mesa, in sicer za štiri odstotke na 60.000 ton. Prireja govejega mesa se je zmanjšala s 43.000 na 41.000 ton.

Leta 2013 smo pridelali skoraj 30 odstotkov manj pšenice kot leto prej, delno zato, ker so bile za devet odstotkov manjše posejane površine, delno pa zaradi suše in posledično za 20 odstotkov nižjega hektarskega donosa.

Zaradi suše je bil manjši tudi pridelek drugih poljščin (krompirja in silažne koruze), pa tudi domača prireja govejega mesa in količina namolzenega mleka. Leta 2013 smo denimo namolzli za dobrih 578 milijonov litrov kravjega mleka in pridelali 62.000 ton krompirja.