MMC je odgovore na vprašanja, kako intenzivno je slovensko gospodarsko sodelovanje z Izraelom in kaj je zanj značilno, poiskal na Gospodarski zbornici Slovenije in na ministrstvu za gospodarstvo. Prav tako smo se pozanimali, kakšen je izraelski poslovni svet oziroma kakšni so izraelski poslovni običaji.

GZS: Slovenija je lahko s sodelovanjem z Izraelom zadovoljna
Poslovno sodelovanje med državama sicer ni najbolj obsežno, Slovenija pa je glede na to, da slovenski izvoz v Izrael vztrajno narašča, lahko zadovoljna, je za MMC pojasnil Ante Milevoj iz GZS-ja. Kaj izvažamo v Izrael, si lahko preberete v spodnjem okvirčku.

Glede na podatke Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, ki nam jih je posredovalo ministrstvo za gospodarstvo, je slovenski izvoz v Izrael leta 2007 znašal 22,495 milijona evrov. Na drugi strani je uvoz iz Izraela, iz katerega v Slovenijo prihajajo predvsem kemijske snovi in agrumi, istega leta dosegel 39,547 milijona evrov.

Pojasniti velja še, da je največja izvozna partnerica Izraela Evropska unija. Hkrati je njegova druga največja uvozna partnerica. Izvoz blaga iz Unije v Izrael je v letu 2007 znašal 14 milijard evrov, uvoz izraelskega blaga v EU pa 11,3 milijarde evrov.

Slovenska podjetja ne razmišljajo o bojkotu sodelovanja z Izraelom
O tem, da bi evropska ali slovenska podjetja morda razmišljala o bojkotu gospodarskih stikov z Izraelom, ni sledu. Po poročanju Mladine v Krki, Mercatorju in Gorenju pravijo, da jih zanimajo kupci in da se s politiko ne ukvarjajo. (V tem smislu) upajo na izboljšanje razmer na Bližnjem vzhodu.

Kot nam je povedal Milevoj, Slovenija v gospodarskem smislu sicer ne čuti vpliva zadnjega dogajanja v Gazi. "Naročila za prihodnje mesece so ostala. Njihovi poslovni partnerji so predvsem podjetja iz Tel Aviva oziroma okolice - največja koncentracija prebivalstva in maloprodajnih mest, kjer prodajajo njihove izdelke - ki te vojne ne čuti," je pojasnil. Večjih odstopanj po njegovih besedah v poslovanju ni zaznala niti Luka Koper, v katero prihajajo ladje iz Izraela.

V prihodnosti mogoče tudi sodelovanje v turizmu
Slovenska podjetja pa ne le, da si ne želijo prekinitve poslovnega sodelovanja z Izraelom, temveč se zavzemajo za izpopolnitev, dopolnitev mreže svojih partnerjev v tej državi. In kakšna je njihova vizija v tem prihodnjem razvoju sodelovanja? "Na GZS-ju vidimo možnost nadaljnjega razvoja sodelovanja predvsem v dejavnostih turizma, projektov s področja informacijske tehnologije in telekomunikacij ter transportnih storitev in pri navezavi stikov s podjetji iz Balkana oziroma sodelovanje pri skupnih projektih," pravi Milevoj.

Kot je razvidno iz navedenih podatkov, "Slovenija" precej zasluži tudi z izvozom orožja. Na tem mestu Mladina izpostavlja, da so po podatkih ministrstva za obrambo slovenska podjetja lani v Izrael izvozila sestavne dela za orožje in opremo v vrednosti 1,08 milijona evrov. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da EU države članice zavezuje k preprečitvi izvoza vojaške tehnologije in opreme, ki bi bila lahko uporabljena v represivne namene. Mors je ob tem poudaril, da je v času izraelske ofenzive na Gazo to zavezo Uniji upošteval.

V nadaljevanju v okvirčku predstavljamo nekaj splošnih podatkov o izraelskem gospodarstvu:

Za Izraelce tudi v poslu pomembni odnosi, čustva
V tem kontekstu pa velja povedati še nekaj zanimivosti o izraelskih poslovnih običajih, ki so v mnogočem izjemno daleč od slovenskih. Glede na informacije Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, na katere nas je usmerilo ministrstvo za gospodarstvo, izraelska družba temelji na vzpostavitvi dobrih odnosov, medtem ko Zahod stremi k vzpostavitvi pravil in reda. Pri vzpostavitvi odnosov v Izraelu so tako najbolj pomebna čustva in občutki, medtem ko so objektivna dejstva sekundarnega pomena.

Izraelci so navajeni, da so poslovneži, ki prihajajo iz Evrope in ZDA, oblečeni formalno, sami pa pomena obleke, ko gre za posel, ne jemljejo tako resno. Svoje poslovne partnerje pogosto povabijo na večerjo - tudi domov, pri čemer "pričakujejo" darilo.

Izrael: Sestanki nenačrtovani, točnost ni vrlina
Kultura sklepanja poslov v Izraelu velja za hitro, saj imajo radi stvari narejene takoj in zavlačevanja ter dolgotrajnosti ne sprejemajo dobro. Sestanki so po navadi spontani, torej nenačrtovani, na točnost pa se v tej državi ne da veliko.

Očitno pa razlike med Izraelom in Slovenijo le niso nepremostljive. To dokazuje tudi dejstvo, da slovenskih podjetij dogajanje na Bližnjem vzhodu ne vznemirja preveč in da je v ospredju še vedno eden in edini - dobiček.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si