Letos bo imel državni proračun tri milijarde evrov primanjkljaja oziroma 4,5 odstotka BDP-ja. Prihodnje leto se bo znižal na 2,8 odstotka. Na videz velik fiskalni napor, vendar zgolj zato, ker prihodnje leto ne bo več blažilnih ukrepov. "V letu 2024 se bo ob odpravi ukrepov za spoprijemanje s krizami fiskalna politika postopno normalizirala," je pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič.
Do leta 2026 naj bi proračunski primanjkljaj upadel na 1,3 odstotka BDP-ja, dolg pa na 63 odstotkov, napoveduje vlada v programu stabilnosti. Gospodarska rast naj bi bila v omenjenem obdobju okoli dva odstotka in pol.
Že manjše odstopanje lahko sliko precej popači, ocenjuje fiskalni svet. "Če zadeve ne bodo potekale po predvidenem scenariju, se bo javni dolg že v od treh do štirih letih začel skokovito povečevati," je napovedal predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.
Ministrstvo za finance ocenjuje, da bi se v primeru neugodnega scenarija javni dolg z zdajšnjih 70 odstotkov že čez tri leta povzpel na 80 odstotkov BDP-ja. Izdatki za obresti pa so že letos za 40 milijonov višji kot lani.
In zakaj nova pravila ne bodo posebno olajšanje, čeprav bodo prožnejša? Ker bo treba upoštevati srednjeročno vzdržnost dolga, na to pa bodo še posebej vplivali povečani izdatki zaradi staranja. "Slovenija je, kar se tiče dolgoročne vzdržnosti dolga, visoko tvegana država, ravno zaradi predvidenih naraščajočih stroškov staranja," je povedal Kračun.
In zato tudi nova fiskalna pravila ne bodo olajšanje, kvečjemu spodbuda, da vlada izpelje pokojninsko reformo, preden se začnejo odzivati finančni trgi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje