"Od oblikovanja prvih evropskih javnofinančnih pravil se je veliko spremenilo. Živimo v precej drugačnem svetu kot pred 30 leti, drugačni so izzivi in prednostne naloge. Javni dolg se je močno povečal," je ob predstavitvi predloga reforme povedal izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Po njegovih besedah EU potrebuje spremenjena fiskalna pravila. Glavni cilj je okrepiti vzdržnost javnega dolga prek postopne in realistične konsolidacije javnih financ ter spodbuditi trajnostno in vključujočo rast prek ambicioznih reform in investicij.

Članice bodo v skladu s predlogom komisije svoje cilje na področju javnih financ, ukrepe za naslovitev makroekonomskih neravnovesij ter prednostne reforme in investicije opredelile v srednjeročnih načrtih fiskalne politike.

Določile bodo svoje poti prilagajanja javnega dolga, pri čemer bodo opredelile cilje glede javnofinančnih odhodkov brez stroškov obresti in izrednih odhodkov. Neto javnofinančni odhodki bodo edini kazalnik javnofinančnega usklajevanja v EU, kar prinaša enostavnost, je pojasnil Dombrovskis.

"Načrti bodo morali imeti jasne fiskalne cilje, da bi dosegli postopno in trajno zmanjšanje javnega dolga oziroma njegovo ohranitev na preudarni ravni za tiste države, ki imajo nizek javni dolg. Načrt bo veljal štiri leta," je še povedal. Načrt, ki ga bo ocenila komisija, potrdil pa Svet EU, bo mogoče kasneje pod določenimi pogoji spremeniti.

Večja vloga držav pri javnofinančni politiki

Če bo država želela podaljšati obdobje prilagajanja, se bo morala zavezati strukturnim reformam in investicijam, ki bodo morale spodbujati rast, izboljšati vzdržnost javnih financ ter prispevati k prioritetam EU-ja. Podaljšanje bo možno za največ tri leta.

Države bodo tako imele večjo vlogo pri določanju javnofinančnih politik, kar bi moralo voditi tudi k večjemu upoštevanju, je menil podpredsednik komisije.

V primeru, da to ne bo zadostovalo, pa Bruselj predlaga še dodatne varovalke. Med drugim bo komisija članicam, katerih javnofinančni primanjkljaj presega tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) ali pa če njihov javni dolg presega 60 odstotkov BDP-ja, še pred predložitvijo načrta podala tehnične usmeritve.

Javni dolg bo moral biti na koncu štiriletnega obdobja nižji kot na začetku. Poleg tega ga bodo morale države vsako leto, dokler bo javnofinančni primanjkljaj presegal tri odstotke BDP-ja, zmanjšati za najmanj 0,5 odstotka BDP-ja.

Komisija predlaga, da se postopek zaradi presežnega primanjkljaja, ki se sproži zaradi javnofinančnega primanjkljaja nad tremi odstotki BDP-ja, ohrani takšen, kot je. Okrepiti pa želi postopek, ki se sproži, če javni dolg članice presega 60 odstotkov BDP. Obe merili sicer ostajata v veljavi.

Slednjega od obeh postopkov, ki doslej po navedbah virov pri EU-ju zaradi nedorečenosti pravil ni bil sprožen še nikoli, bi po novem sprožili, če bi država odstopala od svoje poti prilagajanja dolga.

Dombrvoskis je glede finančnih sankcij, predvidenih ob nespoštovanju evropskih pravil, pojasnil, da bodo te po novem nižje. To pa pomeni, da je bolj realistično, da bodo tudi dejansko uvedene proti kršiteljicam pravil, je dejal.

Predlog ohranja splošno odstopno klavzulo, ki omogoča začasno odpravo pravil na ravni EU-ja v primeru izrednih razmer. Nova pa je možnost uvedbe klavzule, ki bi posameznim članicam omogočila začasno odstopanje od nacionalnega načrta.

Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je ob predstavitvi predloga reforme povedal, da je cilj zaključiti zakonodajno delo do konca leta, k čemur je marca pozval Svet EU-ja, dosegljiv. "To je izvedljivo, če se bomo skupaj spopadli z izzivom," je dejal. Prve načrte bi nato pripravili prihodnje leto za obdobje od leta 2025.