Spilimbergo meni, da je pričakovati, da si bo slovensko gospodarstvo počasi opomoglo, a so razmere še vedno precej negotove. Opozoril je, da rast ne bo tako hitra kot pred krizo. Foto: EPA
Spilimbergo meni, da je pričakovati, da si bo slovensko gospodarstvo počasi opomoglo, a so razmere še vedno precej negotove. Opozoril je, da rast ne bo tako hitra kot pred krizo. Foto: EPA

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj opozarja, da se gospodarsko okrevanje v večini razvitih gospodarstev upočasnjuje, prvi znaki ohlajanja pa se kažejo tudi na Kitajskem.

Evro
Da bodo lažje blažile posledice povečanja slabih posojil in podpirale nadaljnjo rast posojil, bodo morale banke okrepiti svoj kapital, menijo v Mednarodnem denarnem skladu. Foto: EPA

Pokojninska reforma mora po njegovih besedah težiti k dolgoročni stabilnosti javnih financ in omogočiti večjo fleksibilnost trga dela. Vzdržna rast plač v javnem sektorju, ki so se v preteklosti precej zvišale, in pokojninska reforma sta nujna ukrepa za vzdržno srednjeročno znižanje javnofinančnega primanjkljaja, ob tem pa je nujno nadaljevanje strukturnih reform na trgu dela in v drugih sektorjih, je opozoril Spilimbergo.

Dvig minimalne plače ni bil izveden vzporedno s pokojninsko reformo
Dvig minimalne plače pred nekaj meseci ni bil najboljša poteza, je dejal vodja misije pri IMF-u, saj Slovenija zvišanja minimalne plače ni izvedla vzporedno s pokojninsko reformo, ob tem pa zviševanje plač ob premajhne rasti bruto domačega proizvoda ogroža konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Mednarodni denarni sklad meni, da so slovenske banke krizo dobro prestale, pomembno pa je postopno opuščanje državnih jamstev. Da bodo lažje blažile posledice povečanja slabih posojil in podpirale nadaljnjo rast posojil, bodo morale banke okrepiti svoj kapital. V prihodnje bodo morale biti banke bolj odvisne od domačih virov zadolževanja, kot so depoziti. Če bodo želele biti še naprej odvisne od tujih trgov, bodo potrebovale več kapitala, ki je zdaj na ustrezni ravni, a vprašanje za prihodnost ostaja odprto, je še opozoril Spilimbergo.

Spilimbergo pohvalil odziv vlade na krizo
Minister za finance France Križanič dokapitalizacije NLB-ja, o kateri se največja lastnika (država in belgijski KBC) še nista izrekla, ni želel komentirati. V četrtek je v Odmevih dejal, da bi bil jeseni morebiti lahko sledil novi rebalans proračuna, če bo dokapitalizirana kakšna izmed večjih slovenskih bank. Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je poudaril, da je NLB trenutno ustrezno kapitalsko opremljen, predstavil pa je tudi strategijo, kjer je omenjena tudi dokapitalizacija. Dejal je, da so pomembni predvsem odgovorni, dolgoročni, strateški lastniki.

Vlada je po Spilimbergovih besedah že naredila potrebne premike na prihodkovni strani proračuna, zdaj pa je na vrsti odhodkovna stran. Kriza je po njegovih besedah v Sloveniji močno prizadela tako slovenski realni kot finančni sektor. Slovenija je namreč majhno in odprto gospodarstvo in taka so bila v krizi najbolj prizadeta. Vlada se je po njegovem mnenju odzvala ustrezno, saj je skušala zmanjšati posledice krize na trgu dela, finančnemu sektorju pa pomagala z jamstveno shemo.

Ob tem je Križanič poudaril, da so reforme morda na videz boleče, dejansko pa ne, "saj je pred nami še obdobje gospodarske rasti, ki bo omogočalo počasno povečanje naših dohodkov". Spilimbergo je opozoril, da rast Slovenije ne bo tako hitra kot pred krizo. Rast v letošnjem prvem četrtletju ni bila spodbudna, na evropski ravni pa kaže, da se cikel dviguje, kar lahko spodbudi rast v drugi polovici leta. "Slovenija bo dosegla rast, a ob veliko negotovosti," je še dejal Spilimbergo.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj opozarja, da se gospodarsko okrevanje v večini razvitih gospodarstev upočasnjuje, prvi znaki ohlajanja pa se kažejo tudi na Kitajskem.