Raziskava Euro Plus Monitor 2011, ki sta jo izvedli nevladna organizacija Lizbonski svet in nemška banka Berenberg, je članice evrskega območja razvrstila po dveh merilih - celostnem zdravju gospodarstva in napredku pri prilagoditvi gospodarstva.

Prvo merilo temelji na statističnih podatkih za obdobje od leta 2002 do leta 2010 o trendni gospodarski rasti, kakovosti človeških virov, statistikah trga dela, potrošnji, gospodarski konkurenčnosti (delež izvoza v bruto domačem proizvodu, stroški dela in regulacija), vzdržnosti javnih financ in odpornosti na finančne šoke.

Kazalnik napredka pri prilagoditvi gospodarstva pa spremlja dinamiko sprememb v zadnjih nekaj letih na področju zunanje trgovine, javnih financ in stroškov dela. Ta temelji tako na statističnih podatkih kot napovedih Evropske komisije in banke Berenberg.

Slovenija se je po kriteriju celostnega zdravja gospodarstva uvrstila na peto mesto med 17 članicami evrskega območja. Pred njo se na lestvici nahajajo Estonija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Med deseterico so še Slovaška, Finska, Avstrija, Belgija in Irska. Najnižje so se uvrstili Malta, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Ciper in Grčija.

Težave s prilagajanjem
Po uspešnosti prilagajanja, da bi si tudi v prihodnosti zagotovile vzdržno rast in blaginjo, je slika med članicami evrskega območja nekoliko drugačna.

Najvišje je še vedno Estonija, takoj za njo pa se uvršča Grčija, ki v zadnjih dveh letih v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada sprejema obsežne reforme in stroge varčevalne ukrepe za sanacijo javnih financ in prestrukturiranje prezadolženega in nizko konkurenčnega gospodarstva.

Na tretje mesto se je uvrstila Irska, ki prav tako prejema pomoč in izvaja dodatne reforme ter varčevalne ukrepe, do konca deseterice pa sledijo še Malta, Španija, ki se tudi omenja med ranljivimi članicami območja evra, Slovaška, Portugalska, ki je prav tako v programu prilagajanja, Nizozemska, Luksemburg in Finska.

Slovenija je po tem merilu šele na 11. mestu, za njo pa se zvrstijo Italija, ki je zadnje dni pod močnim pritiskom finančnih trgov, Ciper, Belgija, Francija, Nemčija in Avstrija.

Slovenija je še posebej uspešna, ko gre za potencial za gospodarsko rast (4. mesto), pri čemer se po trendni rasti v obdobju 2002-2010 uvršča na drugo mesto, po statistikah zaposlenosti, brezposelnosti med mladimi in dolgotrajni brezposelnosti na šesto mesto ter po človeških virih na 10. mesto.

Vodilni v konkurenčnosti
Presenetljivo visoko glede na občutne padce na nekaterih lestvicah konkurenčnosti se Slovenija uvršča po kriteriju konkurenčnosti gospodarstva. Po deležu izvoza v bruto domačem proizvodu (BDP) je Slovenija z 61,8 odstotka čisto na vrhu lestvice, prav tako je prva po številu dni (šest), ki je potrebno za odprtje novega podjetja.

Slabo pa se Slovenija odreže po kriteriju stroškov dela (16. mesto), po zapletenosti regulacije pa je na devetem mestu.

Po vzdržnosti javnih financ se Slovenija uvršča na deveto mesto. Po deležu javne porabe v BDP je na 12. mestu, po višini dolga ob koncu minulega leta je Slovenija še na tretjem mestu, po javnofinančnem primanjkljaju je sedma, precej slabša pa je po ocenah, koliko bo morala do leta 2020 zaostriti fiskalno politiko, da bo ostala znotraj omejitev maastrichtskih kriterijev (13. mesto).

Glede uspešnosti prilagajanja je še najboljša na področju dinamike zunanje trgovine, medtem ko je precej slabša na področju prilagajanja javnih financ in stroškov dela (12. oziroma 13. mesto).