"Zavedamo se, da so področja, kjer je bila Slovenija že večkrat slabo ocenjena dejansko naša šibkost," je pojasnil minister za delo Ivan Svetlik. Zaradi tega so pripravili predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki predvideva povečanje prožnosti in učinkovitosti pri postopkih zaposlovanja, odpuščanja in urejanja delovnih razmerij. Obenem pojasnjuje, da se Slovenija zelo nizko uvršča tudi z vidika sodelovanja med delom in kapitalom. Deloma je to po njegovih besedah mogoče zaradi tega, ker zakonodaja ureja veliko vprašanj, ki bi bila lahko prepuščena dogovarjanju med socialnimi partnerji, deloma pa zato, ker so se v preteklosti sindikati in delodajalci dostikrat dogovorili o rešitvah, katerih stroške je pokrila država, kar pa ni več mogoče. "Posledica tega je, da sindikati pri nas delujejo bolj kot skupina pritiska na vlado, ne pa da bi rešitve iskali v okviru socialnega partnerstva, torej dogovarjanja neposredno z delodajalci, kot je to običajno v drugih državah," je sklenil minister.
Svetovni gospodarski forum v svojem poročilu o svetovni konkurenčnosti 2011-2012 ugotavlja, da Švica ohranja položaj najbolj konkurenčnega svetovnega gospodarstva predvsem zaradi dobrih gospodarskih rezultatov na praktično vseh področjih.
Kot največje prednosti švicarskega gospodarstva WEF izpostavlja inovacijsko sposobnost, tehnološko razvitost in učinkovitost trga dela. Še posebej dobro ocenjeni so švicarske znanstvene in raziskovalne ustanove, dober prenos raziskovalnih dognanj v gospodarstvo in močni raziskovalno-razvojni oddelki v podjetjih.
Švica je na vrhu lestvice tudi po kakovosti in preglednosti javnih institucij ter delovanju pravne države, infrastrukturi, trdnem finančnem sistemu in stabilnem makroekonomskem okolju.
Švici sledijo Singapur, ki se je s tretjega povzpel na drugo mesto, Švedska (lani druga), Finska (lani sedma), ZDA (lani četrto mesto), Nemčija (lani petem mestu), Nizozemska (lani osma), Danska (lani deveta), Japonska (lani šesta) in Velika Britanija (lani 12.).
Pred nami Indija, za nami Mehika
Slovenija je pristala na 57. mestu med 142 državami, medtem ko je bila lani na 45. mestu med 139 državami. Na letošnji lestvici je tik za Indijo (ki je izgubila pet mest) in pred Mehiko (ki je pridobila osem mest).
Slovenija je dobila najboljše ocene za področje višjega izobraževanja in usposabljanja (21. mesto) ter zdravja in osnovnega izobraževanja (24. mesto). Sledila so področja tehnološke pripravljenosti (32. mesto), makroekonomskega okolja (35. mesto), infrastrukture (37. mesto) ter inovacij (40. mesto), učinkovitosti trga dobrin (48. mesto), razvitosti poslovanja (49. mesto) in delovanja institucij (55. mesto). Velikost trga Slovenijo uvršča na 80. mesto. Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga (oboje 102. mesto).
Največji težavi Slovenije dostop do financiranja in neučinkovita birokracija
Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja. Sledijo neučinkovitost vladne birokracije, stroga delovna regulativa, davčne stopnje in davčna regulacija.
Brščič: Za slabo stanje je kriva država
Ekonomist Bernard Brščič meni, da poslabšanje konkurenčnega položaja Slovenije zaznavajo praktično že vse institucije, ki se s tem ukvarjajo.
Po njegovem mnenju padec na lestvici konkurenčnosti domačih opazovalcev ne preseneča, "saj se je v zadnjih treh letih izjemno poslabšalo poslovno okolje". Za nastali položaj je neposredno odgovorna država, ki ni vzpostavila reda na najbolj kritičnih področjih (dostop do finančnih virov, neučinkovita birokracijo in toga delovnopravno zakonodaja), pravi Brščič.
Izboljšave so nujne
Prav na teh najšibkejših točkah slovenske konkurenčnosti, bi po Brščičevem mnenju država morala poskrbeti za red in institucionalne spremembe. "Tu je zlasti pomemben trg dela, ki ga tudi v Svetovnem gospodarskem forumu izpostavljajo kot izjemno rigidnega in nefleksibilnega," je dejal.
Izboljšati bi bilo treba tudi finančni sektor, saj vemo, da imata državni banki zelo velik tržni delež, banke pa niso dobro upravljane, je dejal Brščič. Ob tem je izpostavil še problem "političnih kreditov, kjer se politično ustreznim posameznikom dajejo neustrezno zavarovani krediti, posledično pa podjetja, ki bi imela zanimive podjetniške ideje, do teh sredstev vsaj v državnih bankah ne morejo priti".
Gaspari: Vlada je ukrepe sprejela
Na objavo lestvice se je odzval tudi minister za razvoj in evropske zadeve ter začasni minister za gospodarstvo Mitja Gaspari. Poudaril je vladne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in ukrepe glede bančnega sektorja, sprejete februarja letos.
Na upad konkurenčnosti slovenskega gospodarstva se je odzval tudi Andrej Vizjak (SDS). Meni, da je nižji položaj na lestvici posledica neustrezne gospodarske politike Pahorjeve vlade ter da potrjuje kritike gospodarstvenikov in opozicije.
"Zavedamo se, da so področja, kjer je bila Slovenija že večkrat slabo ocenjena dejansko naša šibkost," je pojasnil minister za delo Ivan Svetlik. Zaradi tega so pripravili predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki predvideva povečanje prožnosti in učinkovitosti pri postopkih zaposlovanja, odpuščanja in urejanja delovnih razmerij. Obenem pojasnjuje, da se Slovenija zelo nizko uvršča tudi z vidika sodelovanja med delom in kapitalom. Deloma je to po njegovih besedah mogoče zaradi tega, ker zakonodaja ureja veliko vprašanj, ki bi bila lahko prepuščena dogovarjanju med socialnimi partnerji, deloma pa zato, ker so se v preteklosti sindikati in delodajalci dostikrat dogovorili o rešitvah, katerih stroške je pokrila država, kar pa ni več mogoče. "Posledica tega je, da sindikati pri nas delujejo bolj kot skupina pritiska na vlado, ne pa da bi rešitve iskali v okviru socialnega partnerstva, torej dogovarjanja neposredno z delodajalci, kot je to običajno v drugih državah," je sklenil minister.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje