Slovenija je glede na raziskavo o konkurenčnosti IMD-ja napredovala za osem mest. Svoj zaostanek za 15 najbolj razvitimi državami EU-ja je prepolovila.

Inštitut za ekonomsko raziskovanje (IER) je predstavil izsledke dveh svetovnih raziskav konkurenčnosti IMD-ja in WEF-ja. Glede na prvo raziskavo smo precej napredovali, glede na drugo pa ostajamo nekje okrog 30. mesta, saj kot pravita in Peter Stanovnik, se bodo pozitivni učinki lanske visoke gospodarske rasti pokazali z zamudo.

IER opozarja, da je slabost slovenskega gospodarstva v precejšnji zaprtosti, saj ni naklonjena povezovanju z azijskimi državami oziroma zaposlovanju tujcev: "Slovenija se zelo veliko povezuje z državami Evropske unije, pozabljamo pa na države tretjega sveta. Neradi zaposlujemo tujce, kar nam dolgoročno škodi."

Primanjkuje nam tujih naložb
Slabi smo tudi na področju uvažanja strokovnjakov, predvsem menedžerjev. Še vedno nam primanjkuje tudi neposrednih tujih naložb, pravita Kovačič in Stanovnik. Za primer dajeta Madžarsko in Estonijo, ki sta obe zelo naklonjeni povezovanju - na Madžarskem je veliko nemških podjetij, Estonija pa se aktivno povezuje s švedskim in finskim gospodarstvom. Pri nas smo nezaupljivi do tujcev in zato se razvijamo počasneje.

Geografske značilnosti vzrok slabši osnovni infrastrukturi
Glede na raziskavi je pomanjkljiva tudi osnovna infrastruktura (ceste, železnice, rečni promet). A slika naše infrastrukture po mnenju IER-ja le ni tako slaba, saj ne smemo pozabiti na naše geografske značilnosti: "Mi imamo veliko gorskega sveta in, seveda, ne moremo imeti tako razvitega cestnega in predvsem železniškega omrežja, kot na primer kakšne bolj ravninska država. Tudi rečni promet pri nas ni aktualen. Poleg tega pa raziskava ne upošteva naših vlaganj v avtocestni križ," razlaga Kovačič.

Čeprav zaostajamo tudi na področju informacijske tehnologije in razvoja, pa sta Stanovnik in Kovačič optimistična - v zadnjih letih je Slovenija svoj zaostanek za najbolj razvito petnajsterico EU-ja prepolovila in "če bo šlo tako naprej, jih bomo dohiteli v štirih letih" optimistično napoveduje Kovačič.

Manjka nam mladih raziskovalcev
Ključna težava v razvoju slovenskega gospodarstva je v pomanjkanju strokovnjakov - čeprav država spodbuja izobraževanje tehnikov, inženirjev (trenutno je v visokošolsko izobraževanje vključenih dve tretjini mladih), pa ne vlagamo dovolj v mlade raziskovalce: "Če bi hoteli dohiteti sosednjo Avstrijo, ki ima podobna geografska in druga izhodišča kot mi, bi jih morali izobraziti okoli 2.500, lani pa je bilo razpisnih mest za raziskovalce skupaj 70. Potrebovali bi torej 10 let, kar pa je občutno preveč. Da ne omenjamo birokracije, ki je povezana s tem, če hoče podjetje zaposliti in izobraziti mlade," opozarja Stanovnik.

Tanja Kozorog