Logistika, pristaniška dejavnost, transport, zaledna skladišča ... vse to je za Slovenijo zelo pomembno, je na okrogli mizi ob predstavitvi analize učinkov pristaniške dejavnosti na gospodarstvo, ki jo je gostila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), poudaril minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Samo drugi tir med Divačo in Koprom ne bo dovolj, so opozorili za omizjem. Vrtovec pa je ob tem dejal, da te dni na področju železnic "delamo pomembne korake naprej".

Mi imamo Luko Koper, ki je strateškega pomena, ne samo za Slovenijo, ampak tudi za naše zaledne države, in jo moramo kot tako dodatno razvijati, je dejal. Naloga ministra je, da zagotavlja in se trudi zagotavljati pogoje, da bo Luka Koper še naprej delala optimalno, da bo povečala pretovor in bodo Slovenske železnice čim bolj vpete v to dogajanje, je dejal.

Poudaril je tudi pomen zalednih skladišč za razvoj panoge. "Čeprav se že 25 let govori, da imamo izvrstno priložnost na področju logistike, nimamo pomembnega zalednega skladišča," je dejal. Napovedal je, da bodo imeli v roku enega meseca za območje letališča Maribor narejen scenarij za širitev državnega prostorskega načrta. Tako bi pridobili dodatnih 350 hektarjev površin za gradnjo modernega multimodalnega logističnega centra, je pojasnil.

Vrtovec je poudaril tudi pomen razvoja celotnega železniškega omrežja. "Če bi mi pokazali resnost tudi na tem segmentu, ne samo na drugem tiru, ampak posodobitvi železniškega omrežja v celoti, bo Luka Koper rasla." Zagotovil je še, da bo drugi tir leta 2026 funkcionalen.

Luka Koper čaka drugi tir

"Srčno upamo in stavimo, da leta 2025–26 to dočakamo," je drugi tir komentiral predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel. Kot je pojasnil, so v Luki lani pripravili strateški poslovni načrt, v katerem so začrtali vse dejavnosti, da drugi tir pričakajo pripravljeni.

Podobno kot minister Vrtovec je potrebo po posodobitvi železniškega omrežja poudaril tudi generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Dušan Mes. Zgolj drugi tir bo po njegovih besedah bistveno, bistveno premalo, da bi izkoristili vse potenciale, ki jih slovenska logistika ima, bo pa pomenil veliko prelomnico.

Med najbolj perečimi projekti je Mes navedel povezavo Ljubljana–Jesenice, kjer se je treba po njegovih besedah čim prej lotiti dvotirnosti, enako velja tudi za Maribor–Šentilj. Oba projekta sta, kot je dejal, v fazi umeščanja. Ključna je tudi ureditev tovornega prometa v Ljubljani oz. kako narediti obvod. Tivolski lok je po njegovih besedah le manjša rešitev.

Od kod bo prišel denar?

Mes je prepričan, da mora država potrditi strategijo, ki bo realna. Ob tem je poudaril, da financiranje posodobitve železnic iz tekočih državnih proračunov ni realno, in kot primer navedel kočevsko progo, ki je bila zgrajena brez evropskih sredstev. "Delali smo jo 10 let, pa je stala 100 milijonov evrov," je dejal, medtem ko bi projekt za umik tovornega prometa iz Ljubljane po njegovih besedah stal približno milijardo evrov.

Vrtovec je dodal, da je 81 odstotkov proračunskih sredstev že vnaprej razdeljenih, in se strinjal, da s proračunom železniškega omrežja ne bomo posodobili, saj je sredstev premalo. V tujini za takšne projekte poznajo infrastrukturne sklade, a tega ni enostavno pripraviti, je dejal.

Da so naložbe v infrastrukturo nujne, je poudarila tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc. Investicije, ki so dane v infrastrukturo, so po njenih besedah osnova, da lahko podjetja, ki se ukvarjajo z različnimi oblikami transporta in logistike, to infrastrukturo izkoristijo in pretvorijo v konkurenčnost.

"Na slabih izkušnjah se učimo"

Predsednik zveze pomorsko-prometnih agencij Gracijan Necmeskal pa je na okrogli mizi poudaril, da slabe izkušnje iz preteklosti vlivajo nekoliko nezaupanja, ko pride do izvedbe naložb, saj so se terminski načrti v preteklosti prepogosto podaljševali. "A na slabih izkušnjah se učimo," je dejal.

Povzetek analize o učinkih logistike na gospodarstvo je predstavil glavni ekonomist pri GZS-ju in soavtor študije Bojan Ivanc. Med drugim je navedel, da je v Sloveniji več kot 7000 delovnih mest neposredno povezanih z dejavnostmi v pristanišču. Vsak evro dodane vrednosti v pristaniški dejavnosti po njegovih besedah pomeni skoraj dodaten evro v drugih dejavnostih. Vsako delovno mesto v pristaniški dejavnosti pa je glede na študijo prispevalo še k 1,55 delovnega mesta v preostalih dejavnostih.