Poleg investicij skladov tveganega kapitala, ki s 108,6 milijona evrov predstavljajo največji delež, je bilo 1,6 milijona evrov začetnega kapitala, 806.000 evrov so prinesle investicije pospeševalnikov, angelske investicije 983.000 milijonov evrov, za 2,2 milijona evrov pa je bilo državnih investicij. Skupno število transakcij je bilo 126, kar je skoraj dvakrat več kot lani, ko jih je bilo 68, so pojasnili na predstavitvi, ki jo je organiziral portal Startaj.si.

10,4 milijona evrov investicij prihaja iz Slovenije, 17,3 milijona evrov je ameriških, 9,4 milijona evrov kitajskih, 1,6 milijona evrov investicij pa je iz drugih držav. Kitajci so sicer letos prvič investirali v slovenska zagonska podjetja, eden izmed njih je Ulu, ki je prejel polmilijonsko investicijo sklada Fang. Po mnenju podjetnika Boštjana Špetiča lahko tudi letos pričakujemo nekaj investicij iz Kitajske.

Največ sredstev je pridobil Lyst
Največ investicij, in sicer 36 milijonov evrov, je lani aprila dobil britansko-slovenski Lyst, ki se ukvarja s spletno prodajo visoke mode, med soustanovitelji pa je Slovenec Sebastjan Trepča. Drugo mesto po znesku zbranih investicij je zasedla platforma Uniplaces za najem študentske sobe, na tretje mesto se je uvrstil Databox za poslovne aplikacije, četrti pa je Reveel, ki ponuja aplikacijo za oglaševanje.

Špetič opaža, da je v Evropi zadnje časa lažje priti do denarja kot v Ameriki, kjer so skladi postali konservativnejši. Kljub temu pa poudarja, da se mora zagonska podjetja naseliti tam, kjer imajo trg, in ne tam, kjer ima kapital, saj je ta lahko povsod. "Drugače zagonsko podjetje ne more prodajati, saj ne razume okolja," je prepričan Špetič.