V zadnjem lanskem četrtletju se je glede na četrtletje pred njim okrepil le za 0,1 odstotka, kar je precej manj kot v predhodnih dveh četrtletjih, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije.
Podatki Sursa po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kažejo, da je okrevanje slovenskega gospodarstva (to naj bi se začelo v drugem četrtletju lani) še vedno nestabilno in postopno.
Padec izvoza blaga in storitev
Glavni dejavnik padca BDP-ja je bil izvoz blaga in storitev, ki se je na letni ravni zmanjšal za 3,6 odstotka, v prejšnjih dveh trimesečjih pa za 16,3 odstotka oziroma 21,5 odstotka.
Znižal se je tudi uvoz blaga, in sicer za 8,5 odstotka, saldo menjave blaga in storitev s tujino na gospodarsko rast pa je tudi v zadnjem četrtletju vplival pozitivno, v višini 3,6 odstotne točke.
Zmanjšujejo se tudi brutonaložbe
Zmanjšujejo se tudi brutonaložbe, ki so bile v zadnjem četrtletju leta 2009 za 27,7 odstotka nižje kot leto prej. Za 16,5 odstotka so se znižale brutonaložbe v osnovna sredstva; od tega so se naložbe v gradbene objekte zmanjšale za 17, v transportno opremo za 29,3, v drugo opremo in stroje pa za 14,2 odstotka.
Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača slovensko gospodarstvo glede na podatke, ki jih je objavil Surs, kaže znake oživljanja, a na razmeroma nizki ravni. Slovenija je še vedno v proizvodnem krču, ki je posledica tega, da 'nikakor ne moremo prek izvoza prodreti na tuje trge, notranje povpraševanje pa ne generira dovolj kritične mase, da bi pognalo gospodarsko aktivnost,' je prepričan Kovač.
Gradbeništvo. Pričakovano nižje naložbe
Umar nekoliko nižjo rast v zadnjem četrtletju pripisuje predvsem slabšanju razmer v gradbeništvu in stagnaciji na domači trg usmerjenih dejavnosti predelovalne industrije ter trgovine. Gradbene naložbe so v letih pred krizo rasle po zelo visokih stopnjah, padcu pa botrujejo pričakovano nižje naložbe v infrastrukturo in zaostrene razmere pri zagotavljanju finančnih sredstev.
Ekonomija stoji, ugotavlja ekonomist Igor Masten in dodaja, da se bo podobno stanje nadaljevalo. Tudi on med težavami omenja neuspeh na tujih trgih, poleg tega pa še negativne učinke subvencioniranja delovnega časa, ki po njegovem mnenju ohranja 'zastajanje na mestu'.
Slabo stanje na trgu dela
Padec povpraševanja je najbolj prizadel predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovino, obseg dodane vrednosti pa so povečale finančno posredništvo in javne storitve. V zadnjem četrtletju leta 2009 se je stanje na trgu dela slabšalo, saj se je medletni štiriodstotni upad zaposlenosti povečeval. Zaposlenost se je zmanjševala v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvenih dejavnostih. V celem letu je bila za 2,2 odstotka nižja kot leta 2008.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje