Razmere se podobne tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju in so se po mnenju Urada za makroekonomske analize in razvoj pokazale tudi v poslabšanju javnofinančnega stanja v večini članic EMU.

Kratkoročni ukrepi ekonomskih politik morajo biti zato osredotočeni predvsem na trg dela, finančne trge in konsolidacijo javnih financ ter skladni s strukturnimi reformami za doseganje dolgoročno vzdržnega razvoja, v svojem poročilu Ekonomsko ogledalo za december svetujejo na Umarju. "Kratkoročni ukrepi vlade za izhod iz krize, ki bodo morali učinkovati že letos, bodo morali biti usklajeni s prizadevanji, potrebnimi za dosego dolgoročne vzdržnosti javnih financ," ob tem pravi direktor urada Boštjan Vasle.

Še nekaj let, preden bo Slovenija iz krize
Po drastičnem padcu gospodarske aktivnosti, ki je konec leta 2009 znašala med sedem in osem odstotki, zadnji gospodarski kazalniki, ki se izboljšujejo v večini dejavnosti, potrjujejo jesensko napoved Umarja o predvideni enoodstotni gospodarski rasti v letu 2010. Bo pa Slovenija potrebovala nekaj let, da bo dosegla raven izpred krize.

"Konsolidacija javnih financ in drugi vladni ukrepi bi morali temeljiti na predpostavki, da leta pred nami ne bodo leta hitre gospodarske rasti, zato bo treba najti rezerve oziroma ukrepe na drugih področjih," je pojasnil Vasle.

Če je pričakovati rast bruto domačega proizvoda (BDP), pa rasti letos ni pričakovati na trgu dela in na finančnem trgu. V nasprotju z BDP-jem, ki bo ravni iz časa pred krizo dosegel v treh ali štirih letih, bi prilagajanje na trgu dela trajalo precej dlje, je prepričan Vasle. "Vprašanje je, kdaj bomo dosegli številke iz let 2007 in 2008," je dejal.

Povečevanje minimalne plače v več korakih
Plače so se konec lanskega leta umirile. Zasebni sektor je imel umirjeno rast skozi vse leto, ob koncu leta pa se je tej umiritvi pridružil tudi javni sektor, je poudaril Vasle. Pri dvigu minimalne plače bi bilo treba po Vasletovem prepričanju glede na težke razmere v državi najti nekakšen kompromis oziroma povečanje v več korakih, ki bi na koncu izenačilo minimalno plačo z izračuni ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov.

Konec leta 2009 je zaznamoval tudi pričakovani dvig inflacije. Na gibanje cen so vplivale predvsem cene nafte, šibka gospodarska rast in rast cen storitev zaradi ukrepov ekonomske politike na davčnem področju. Vlada je namreč zvišala vse trošarine, kar je k inflaciji prispevalo eno odstotno točko. Če k temu prištejemo še spremembe cen v komunalnih storitvah, je kar tri četrtine lanske inflacije povezane z ukrepi makroekonomskih politik vlade.

Precej slabša konkurenčnost Slovenije
Močno se je lani poslabšala konkurenčnost Slovenije. Medtem ko je prišlo do postopnega umirjanja sredstev za zaposlene, pa je produktivnost na drugi strani še močneje padla. Slovenija se je tako glede stroškovne konkurenčnosti znašla v samem vrhu najslabših držav v EU-ju.

Kreditni krč se je v Sloveniji konec leta še zaostril. "V zadnjih treh mesecih leta podjetja sploh niso več najemala novih posojil, ampak so jih samo odplačevala bankam," je zatrdil Vasle in dodal, da je bila tako edina pomembnejša dejavnost na kreditnih trgih, povezana s kreditiranjem prebivalstva in prispevkom države k celotni dejavnosti. Vasle je opozoril predvsem na za približno tri odstotke višje obrestne mere v Sloveniji kot v evrskem območju. To je po njegovih besedah dodaten razlog, da na trgih ni nobene kreditne aktivnosti.

Slabše tudi stanje javnofinančnega primanjkljaja
Lani se je močno poslabšalo tudi stanje javnofinančnega primanjkljaja. Po prvih ocenah naj bi ta znašal 5,6 odstotka, za letos oziroma za 2011 pa je napovedan 5,5-odstotni oziroma 4,5-odstotni primanjkljaj. Zadolženost v tujini se povečuje; lani se je Slovenija v tujini zadolžila za 3,5 milijarde evrov, za letos je predvidena še nekoliko večja zadolžitev. "To je problematično z vidika obresti. Znesek plačil obresti se bo letos povzpel na več kot 500 milijonov evrov, v 2011 pa bo že blizu 700 milijonov evrov, kar je dvakrat več kot v letu 2008," je opozoril direktor Umarja.