Tako vsaj ugotavlja Urad za makroekonomske analize in razvoj v svojem oktobrskem poročilu Ekonomsko ogledalo. Trg dela torej ne sledi okrevanju gospodarstva.

Konec oktobra že več kot 94.500 brezposlenih
Konec oktobra je bilo tako registriranih že 94.591 brezposelnih oseb, število delovno aktivnih pa se še vedno najbolj zmanjšuje v predelovalnih dejavnostih, kjer je bilo avgusta 11,5 odstotka manj zaposlenih glede na leto poprej. Oktobra se je število registriranih brezposelnih povečalo za 6.255 - predvsem zaradi sezonskega priliva iskalcev prve zaposlitve in pa tudi zaradi večjega števila brezposelnih zaradi stečajev. Glede na enako obdobje lani je bilo brezposlenih prejšnji mesec več kot za polovico več.

Znižanje plač v zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača na zaposlenega se je avgusta znižala zaradi znižanja v zasebnem sektorju. V vseh dejavnostih je bilo znižanje 1,2-odstotno, z izjemo gostinstva. Na drugi strani se je bruto plača v javnem sektorju povečala za 0,8 odstoka. Umar pri tem ugotavlja, da je bil v javnem sektorju oktobra sklenjen nov dogovor o ukrepih na področju plač v prihodnjih dveh letih, in opozarja, da bo, če ne bo dodatnih posegov v plačni sistem, rast plač za javne uslužbence precej višja od ocenjene pred začetkom plačne reforme (izstopa zdravstvo).

Skromna posojilna aktivnost bank
Ko gre za cene življenjskih potrebščin, se je v zadnjih treh mesecih medletna rast ohranila na ravni nič odstotkov.

Umar je preučil tudi kreditno aktivnost bank, pri čemer je zaznal, da je ta tudi septembra ostala skromna in da se je ponovno precej okrepil obseg vloge države. Pri jemanju posojil največji del predstavlja prebivalstvo, v glavnem pa gre za stanovanjske in potrošniške kredite. Posojila podjetij ostajajo skromna.

Medletni upad vplačil davkov in prispevkov za socialno varnost je bil v poletnih mesecih nekoliko manjši (7,6 odstotka), v prvih devetih mesecih pa še vedno relativno visok.

Proračunski primanjkljaj presegel milijardo evrov
Po nekosolidiranih podatkih je primanjkljaj državnega proračuna v osmih mesecih letos dosegel že 1.031 milijonov evrov.

Zaključek Umarja je vendarle nekoliko bolj optimističen: V Sloveniji podatki o gospodarski aktivnosti v poletnih mesecih kažejo na stabilizacijo oz. v določenih segmentih celo na rahlo izboljšanje.